kateter [grško], instrument v obliki cevke, ki ga zdravnik vstavi v organe, kanale ali telesne votline (posebej v sečni mehur). Uporabljajo ga za odstranjevanje ali dovajanje tekočin. Oblika katetra ustreza zgradbi organa, izdelan je iz razl. snovi, pogosto je opremljen še z optičnim virom svetlobe.

Sorodna gesla: airway tubus | balonski kateter | kateterizacija | koronarna angiografija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek