govedo (Bovinae), poddružina rogarjev, razširjena po vsem svetu; prvotno jih ni bilo le v Avstraliji. Govedo so prežvekovalci; v zgornji čeljusti nimajo sekalcev in podočnikov; rogove imata oba spola. K pravemu govedu (rod Bos) sodijo mdr. izumrli tur, prednik evropskega domačega goveda, jak, gaver in banteng, izhodne vrste azijskega domačega goveda. Evropskega zobra so iz živalskih vrtov znova naselili v gozdove na Poljskem in v Rusiji; bližnje sorodni ameriški bizon živi v narodnih parkih. Bivole (Bubalus, Syncerus) s širokimi štrlečimi rogovi in manjše gamsje bivole (Anoa) so v Aziji udomačili, podobno kot v Sredozemlju, Avstraliji, Južni Ameriki in s. Afriki vodnega bivola. Govedo sodi med najstarejše domače živali (npr. barsko govedo); pogosto kultna žival, npr. božanski bikApis v Egiptu in sveto grbasto govedo (zebu) v Indiji. Domače govedo je ena najpomembnejših domačih živali; glede na podnebje in tip krajine so se razvile razl. pasme, stare robustne podeželske pasme pa so zamenjale zmožnejše kulturne pasme, ki so jih nekdaj združevali v dve skupini: močno, odporno, nezahtevno gorsko govedo in nižinsko govedo z majhno glavo in praviloma višjo proizvodnjo mleka. Danes redijo predvsem v določen tip proizvodnje usmerjene pasme (mleko ali meso) in kombinirane pasme, pri katerih imata proizvodnja mleka in mesa približno enak pomen. Za visoko mlečno proizvodnjo specializirano govedo (z mlečno tolščo do 8 %) so npr. jerseyjske molznice; čiste mesne pasme so npr. aberdeen angus, hereford, charolais, limousin, kombinirane pasme pa svetlo lisasto, rjavo in rumeno govedo. Svetovna številčnost goveda: 1,28 mlr. glav (1994).
Dostopnost