ateroskleroza [grško], poapnenje žil, bolezenske spremembe arterij zaradi odlaganja holesterola in drugih maščob v žilno steno; nastanejo obloge (plaki, ateromi), zaradi katerih arterije otrdijo (skleroza); zoži se svetlina žile, kar ovira pretok skoznjo. Ateroskleroza se razvije pri večini ljudi (civilizacijska bolezen), število in debelina oblog se s starostjo večata. Dejavniki tveganja so: premastna hrana, kajenje, stres (menedžerska bolezen), hipertenzija, premalo gibanja, sladkorna bolezen. Zgodnja ateroskleroza ne povzroča težav, klinični znaki se pojavijo šele, ko je pretok skozi žilo zelo zmanjšan: angina pektoris, intermitentna klavdikacija (šepanje), tranzitorne ishemične atake (TIA). Ateroskleroza srčnih venčnih in možganskih žil je v civiliziranem svetu najpogostejši vzrok smrti (srčne bolezni, možganski inzult).
Dostopnost