termočlen (termoelement), spoja dveh razl. kovin ali polprevodnikov, ki sta zvezana v električni krog. Če sta temperaturi spojnih mest različni, teče po vezju električni tok, ki je (približno) sorazmeren temperaturni razliki med spojnima mestoma. Pri merjenju temperature vstavijo en spoj na mesto z znano temperaturo, drugi spoj pa na mesto, kjer temperaturo merijo. Termočlen rabi tudi za neposredno pretvarjanje toplote v električno energijo in za merjenje oz. dokazovanje infrardeče svetlobe. Termočlen je praktična uporaba Seebeckovega pojava. Pri merjenju temperature spoja med žico iz konstantana in žico iz bakra postavijo na različni temperaturi in po žici steče električni tok. Njegova jakost je sorazmerna z razliko temperatur med spojnima mestoma. Pri znani temperaturi enega spoja lahko z merjenjem toka v zanki določijo temperaturo drugega spoja.

Sorodna gesla: aktinometer | infrardeča svetloba | izotopska baterija | jedrska baterija | konstantan | konstantanova žica | kontaktni potencial | merjenje temperature | neposredni pretvornik energije | Peltierov člen | pirometer | polprevodniki | Seebeck, Thomas Johann | termoelektričnost | termokriž | termometer


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek