obličnost, postavka za veljavnost pravnih poslov, za katere zakon zahteva, da morajo biti sklenjeni v določeni obliki (pismeno, pred pristojnim organom). Stroga obličnost je predpisana zlasti v meničnem in dednem pravu. V obligacijskem pravu velja načelo konsenzualnosti in je obličnost določena le kot izjema, lahko pa izhaja iz volje strank in ima enake učinke kakor zakonita obličnost. Namen obličnosti je varstvo splošnih interesov, varstvo pravnega prometa ali varstvo strank pred nepremišljenim sklepanjem pravnih poslov.