zapornikova dilema, pogosta, po enem od vzorčnih primerov teorije iger imenovana družbena situacija; to je situacija, v kateri posameznik ne izbere zase in skupnost najboljšega možnega vedenja, temveč se zavestno odloči za slabše, in sicer zato, ker je prvo boljše samo ob postavki, da se vsi vedejo enako, posameznik pa ne more zanesljivo vedeti, da vsi res delajo tako. Zaradi zapornikove dileme med drugim postaneta nujnost predpisov o vedenju in prisila (npr. pri varovanju okolja) sprejemljivi tudi za liberalne družbe.
Zapornikova dilema: shematski prikaz Ujetnika A in B, osumljena sodelovanja pri določenem dejanju, ki sta zaprta vsak v svoji celici, bosta dobila milo kazen (b), če priznata. Če oba tajita, ju je treba izpustiti (i); toda tisti, ki taji (drugi pri tem prizna), je strogo kaznovan (s). Skupni optimum, iA iB, ni dosežen. Preglednica, ki kaže rezultat srečanja izbranih strategij, se v teoriji igre imenuje rezultatna ali izplačilna matrica.
Dostopnost