delo, 1. splošno:vsaka smiselna dejavnost, ki zadovoljuje materialne ali duhovne potrebe posameznika ali skupnosti, tudi rezultat te dejavnosti. Od igre in športa se delo razlikuje po cilju in načrtnosti.
Zgodovina Za antična ljudstva delo ni bilo moralna vrednota; fizično delo so zaničevali in ga prepuščali sužnjem. Sčasoma je delo v zahodnem krščanskem svetu, posebej od Benedikta iz Nursije naprej, postalo pomemben temelj moralnega načina življenja. V krščanski etiki je, s spremenljivimi poudarki (M. Luther, J. Calvin) skozi zgodovino, postalo delo sredstvo samovzgoje, temelj smiselnega življenja, služenja skupnosti in božjemu svetovnemu redu. Renesansa je začela vrednotiti delo po gospodarski in družbeni koristnosti. Pogosta so opozorila na vpliv zlasti protestantske etike na gospodarsko mišljenje in s tem na razvoj kapitalizma (M. Weber). Utopični socialisti in na začetku tudi komunizem so razumeli delo kot dolžnost, ki ni breme, ampak čast in naravna potreba v korist skupnosti (»junak dela«), medtem ko ima delo s kapitalističnega zornega kota predvsem gospodarsko vrednost.
Sorodna gesla: Benedikt iz Nursije | Calvin, Jean | igra | industrija | kapitalizem | komunizem | Luther, Martin | Sizifovo delo | šport | Weber, Max2. gospodarstvo:eden izmed treh klasičnih proizvajalnih dejavnikov v proizvodnji blaga in storitev v narodnem gospodarstvu. V proizvajalnem procesu je delo produktivno povezano z drugima dvema proizvajalnima dejavnikoma (zemlja in kapital). Kakšen je delež proizvajalnega dejavnika dela v rezultatih proizvodnje in koliko naj bo plačan glede na druga dva proizvajalna dejavnika, je bilo v ekonomski teoriji vedno sporno. Po teoriji delovne vrednosti, ki jo je K. Marx razvil kot nadaljevanje teorije D. Ricarda, je delo odločilen proizvajalni dejavnik, ki sam proizvede celoten proizvajalni rezultat. – Delovni potencial narodnega gospodarstva je bistveno odvisen od učinkovitega usmerjanja ponudbe in povpraševanja po delovnih storitvah na trgu dela. – Proizvodnost dela je odvisna od optimalne gospodarske povezanosti proizvodnosti z drugima proizvajalnima dejavnikoma, hkrati pa tudi od ustreznih ukrepov države, ki urejajo posredovanje dela in delovno varstvo, varstvo pred brezposelnostjo (brezposelni) idr. (polna zaposlenost). Širitev dela (angleško job enlargement) je razširitev delovnih nalog z dodajanjem kakovosti enakovrednih nalog; bogatitev dela (angleško job enrichment) je združitev več različnih, vendar povezanih opravil v eno omejeno delovno nalogo. V nasprotju s širitvijo dela se delovni nalogi dodajo po kakovosti več vredna opravila.
Sorodna gesla: brezposelni | delovno varstvo | humanizacija dela | kapital | Marx, Karl | posredovanje dela | proizvajalni dejavniki | Ricardo, David | teorija delovne vrednosti | trg dela | zemlja3. sociologija:delovanje, na podlagi katerega človek ustvarja določeno vrednost zase ali druge ljudi; tudi zavestno, vnaprej premišljeno in smotrno delovanje človeka za dosego določenih ciljev. Delo se členi v več smereh, npr. v bolj umsko in bolj fizično, ročno, mehanizirano in avtomatizirano, rutinsko in ustvarjalno itn. V organizacijskem smislu je delo (opravek, opravilo) skupek dejavnosti, povezanih z istim delovnim sredstvom, določenim načinom dela in (poslovnim) učinkom; izvajalec mora biti usposobljen na povsem določeni stopnji in smeri; velja za temeljni element življenjskega procesa družbe in za enega glavnih dejavnikov njenega razvoja.
Sorodna gesla: delavec4. fizika:fizikalna količina, ki jo vpeljemo kot integral sile po poti. Če je sila F konstantna in vzporedna poti s, se integral poenostavi v produkt. Delo A je tedaj A = F · s. Delo A je pri konstantni sili produkt pretečene poti in komponente sile, ki deluje vzdolž poti; če povlečemo kroglo s silo F poševno na smer poti, opravi delo le komponenta sile v smeri poti Fs. Enota za delo je newtonmeter (oznaka Nm); po J. P. Joulu je dobila ime joule (oznaka J). Ima isto dimenzijo kakor enota za energijo in toploto, saj so si sorodne. Stara enota je kilopondmeter (oznaka kpm ali mkp), pri katerem sila 1 kiloponda prestavi svoje prijemališče za 1 m. Iz sistema CGS izhaja enota erg. Delo opravljamo npr. pri dviganju, kjer premagujemo silo zemeljskega privlaka, težo. Telo z maso 1 kg pritiska na površini Zemlje s težo 9,81 N (newtonov). Če telo dvignemo za 1 m, opravimo delo 9,81 Nm (newtonmetrov). A = m · g · h, kjer je m masa, g težni pospešek, h pa višinska razlika. Opravljeno delo telesu poveča potencialno energijo, ki se pri spuščanju znova sprosti. Delo pri raztezanju plinov je pomembno v termodinamiki. Izrazimo ga z integralom tlaka po prostornini. Delo pri pospeševanju nabitih delcev (elektronov, protonov) je produkt med silo električnega polja in potjo, ki jo delec preteče, v drugi obliki pa produkt med njegovim nabojem e in pospeševalno napetostjo U. A = e · U. Prikladna, zelo majhna enota v svetu atomov je elektronvolt (oznaka eV). Delo v elektrotehniki je produkt moči P (v wattih) in časa t: A = P · t. Wattsekunda (oznaka Ws) podaja delo, ki ga opravi stroj moči 1 watt, če dela eno sekundo, kilowattura (oznaka kWh) pa delo, ki ga opravi z močjo 1000 wattov v eni uri. V rabi pretežno v elektroenergetiki. Da v standardnih pogojih segrejemo 1 kg vode, ji moramo dovesti 4200 J dela ali toplote. To količino so uvedli kot kilokalorijo (oznaka kcal = 1000 cal), ki so jo kot enoto za toploto uporabljali v termodinamiki. Od 1.1.1978 je dovoljen le J, dopuščen pa eV. Velja: 1 Nm = 1 J = 1 Ws = 0,102 mpk = 107 erg = 0,239 cal = 6,24 · 1018 eV. Hitrost opravljanja dela vpeljemo kot moč.
Dostopnost