Pariz (Paris [parí]), glavno mesto Francije, v osrednjem delu Pariške kotline, na obeh straneh reke Sene, 2,1 mln. preb. (mestna aglomeracija, Région Parisienne, 9,6 mln.). Pariz je največje mesto Francije, kulturno in gospodarsko središče dežele. Sedež škofije, vlade, najpomembnejši uradi Francije, mednarodne organizacije kot OECD in UNESCO; univerza v Latinski četrti (Sorbona), številne akademije, gospodarski inštituti, strokovne šole, narodna knjižnica, pomembne umetniške zbirke in muzeji: Louvre, Musée du Jeu de Paume, Musée d'Orsay (francoski impresionisti), Orangerie, Petit in Grand Palais, Pompidoujev center, Palais de Chaillot (Musée de l'Homme), Musée de Cluny, Musée Rodin, Musée Picasso idr.; gledališča: Opéra Garnier (1862–74), Opéra-Bastille (končana 1989), Comédie-Française, Théâtre National Populaire, Châtelet idr.; botanični vrt. V mestu so številne pomembne cerkve in zgradbe: stolnica Nôtre-Dame (12.–14. st.) in gotska (nekdaj) grajska kapela La Sainte-Chapelle (1246–48) na Île de la Cité, v najstarejši mestni četrti med dvema rokavoma Sene, cerkev Saint-Germain-des-Prés (11. st.), Saint-Germain-l'Auxerrois (13.–16. st.), Saint-Eustache (16. st.), Saint-Roch (17. st.), Saint-Sulpice (17./18. st.), Sacré-Cœur (19. st., romansko-bizantinski slog), Madeleine (19. st.), gotska Saint-Pierre-de-Montmartre; Palais Royal (17. st., obnovljena v 19. st.), Bastilja, sodna palača (13., 18., 19. st.), ječa Conciergerie, Palais Bourbon (18. st.), Panteon (18. st.), Dôme des Invalides (17./18. st.) z grobom Napoleona I., zvezdarna (17. st.), Hôtel de Cluny (15.–16. st.). Središče notranjega dela mesta je Place de la Concorde, s 23 m visokim granitnim obeliskom iz Luksorja; k Slavoloku zmage na Placeu Charles-de-Gaulle (prej Place de l'Étoile) se steka v obliki zvezde 12 cest, med njimi Elizejske poljane (Champs-Élysées); na Marsovem polju 300 m visoki Eifflov stolp; na S oz. J umetniški četrti Montmartre in Montparnasse; od 60. let več novih modernih mestnih četrti in institucij (npr. La Défense, nova Bibliothèque de France, Institut du Monde Arabe); prostrani parki: Jardin des Tuileries, Jardin du Luxembourg, Bois de Boulogne, Bois de Vincennes, Parc Monceau; dobro razvejena podzemna železnica (odprta 1900, metro). Pariz je prometno vozlišče, številna pristanišča na Seni, letališča Le Bourget, Orly, Charles-de-Gaulle (Roissy-en-France); pomemben turizem. Industrijsko središče: strojna, motorna, letalska industrija, industrija tovornih vozil in gumarska, elektroindustrija, kemijska, tekstilna, živilska, papirna industrija; izdelava luksuznih predmetov, modno središče, tiskarne, založništvo; v bližini jedrske elektrarne.
Zgodovina: Lutuhecijo so naseljevali keltski Parižani; Rimljani so jo preimenovali v Lutetio Parisiorum (na Île de la Cité); rimsko mesto je ležalo na levem bregu Sene (ostanki, npr. amfiteater, so še ohranjeni); v 3. st. sedež škofije (1622 nadškofija), v 4. st. kot Parisia civitas sedež rimskih cesarjev; 486 je mesto brez boja zasedel Klodvig I., od 508 je bilo njegov sedež. Pozneje poleg Soissona glavno mesto Nevstrije. Sredi 9. st. so Pariz večkrat oropali Normani. 987 ga je Hugo Capet razglasil za glavno mesto Francije. Že v 12. st. znan po svojih filozofih in teologih (Petrus Lombardus, P. Abelard). Na začetku 13. st. ustanovitev Universitas magistrorum (Sorbona). Od 1302 sedež parlamenta (najvišja sodna oblast). Veliko uničenje med stoletno vojno (1339–1453) in v hugenotskih vojnah (1562–98). Med vladavino Henrika IV. (1589–1610) se je začela nepretrgana izgradnja središča Francije; Pariz je ostal središče Francije tudi po preselitvi kraljeve rezidence v Versailles (1682–1789).
Dostopnost