preslice (Equisetum), edini rod družine presličevk; drevesasto razrasle trajnice kopnih in močvirnih predelov z votlim, večinoma žlebastim steblom; kolenca obdaja nožnica zraslih luskastih listov; povrhnjica (epidermis) vsebuje kremenovo kislino; spolne (fertilne) rastline so nerazrasle in nosijo na vrhu klaske, ki jih sestavljajo ščitasti sporofili. Ob poteh raste do 50 cm visoka njivska preslica (Equisetum arvense) z rjavimi spolnimi pomladanskimi in zelenimi poletnimi jalovimi poganjki; nekdaj so jo uporabljali za čiščenje kositrnih in bakrenih posod; izvleček cenijo še danes v ljudskem zdravilstvu. Na močvirnih travnikih uspeva močvirska preslica (Equisetum palustre); v vlažnih senčnih gozdovih rasteta gozdna preslica (Equisetum sylvaticum) in do 1,5 m visoka velika preslica (Equisetum telmateia).
Dostopnost