ateizem [grško], brezboštvo, zanikanje božjega bitja, božjega svetovnega reda; odstopanja od vsakokrat v kakšni državi veljavnega pojma o Bogu so si pogosto nakopala očitek ateizma (Sokrat, B. Spinoza, J. G. Fichte). Če pa gre le za zanikanje spoznatnosti Boga, govorimo o agnosticizmu. – Ateizem je bil navzoč že v antiki (Epikur, Lukrecij), vendar se je v večjem obsegu uveljavil šele v razsvetljenstvu, skliceval se je predvsem na naravoslovje in psihologijo ter bojevito nasprotoval krščanski religiji (zgodovinska kritika Svetega pisma). Glavni predstavniki: L. Feuerbach, K. Marx, S. Freud.
Dostopnost