psi, 1. jezikoslovje:Ψ, ψ, predzadnja črka grške abecede.
Sorodna gesla: grška pisava2. zoologija:Canidae, razširjena družina zveri. Sprva so živeli povsod, razen v Avstraliji, na Madagaskarju, v Novi Gvineji in na Novi Zelandiji. Na sprednjih nogah imajo od štiri do pet, na zadnjih pa štiri prste s kremplji. Čeljust z ostrimi podočnjaki in sekalci; oster voh. Navadno živijo v tropu. Divji psi so: gozdni psi, hijene, lisice, šakali, volkovi. Domači pes, šakal in volk se lahko med seboj parijo in dajejo plodne potomce. Domači pes (Canis familiaris) izvira iz volka. Podivjani domači pes je dingo. V Evropi je človek psa udomačil ok. 10.000 pr. n. š. Zdajšnje pasme psov imajo svoj izvor v šestih praoblikah: 1. šotni ali mostiščarski pes (izvor vseh terierjev, špicov, pinčev, samojedcev, čovčovov), 2. severni ali vprežni pes (polarni pes, laponski pes), 3. broneni pes (ovčarski pes, planšarski pes, naganjači), 4. taborski pes (veliki planinski pes, doge in dogam podobni psi), 5. lovski ali pepelnati pes (braki, jazbečarji, ptičarji, jamarji idr. lovski psi), 6. dolgoglavi pes (hrti, borzoj). Doslej znanih 300–400 pasem psov razvrščamo po uporabi v deset skupin (pravilnik Mednarodne kinološke zveze, FCI): 1. ovčarji: groenendael, malinois, kuvaš, puli, bobtail, škotski ovčar, nemški ovčar, kraški ovčar, avstralski govedar, valižanski ovčar, kelpie (avstralski čuvaj) idr.; 2. čuvaji, službeni in delovni psi: boksar, doberman, hovawart, veliki šnavcer, leonberžan, fila brasileiro, nemška doga, bordojska doga, bernardinec, eskimski pes, novofundlandec, samojedec, aljaški malamut, buldog, bulmastif, mastif idr.; 3. terierji: foksterier, airedalski terier, bedlingtonski terier, mejni terier, bulterier, irski terier, kerryjski modri terier, skyjski terier idr.; 4. jazbečarji: kratkodlaki nemški jazbečar, resasti jazbečar idr.; 5. goniči za visoko divjad: hannovrski barvar, pes sv. Huberta, angleški lisičar, jåmthund, gråhund idr.; 6. goniči za nizko divjad: brak jazbečar, baset, bavarski gorski barvar, finski špic, beagle, štajerski ostrodlaki gonič, nemški prepeličar idr.; 7. ptičarji: nemški kratkodlaki, nemški ostrodlaki in nemški dolgodlaki ptičar, grifon idr.; 8. britanski lovski psi: poenter, seter (angleški, irski, gordonov oz. škotski seter), zlati prinašalec, španjel, labradorski prinašalec idr.; 9. spremljevalni in športni psi: francoski buldog, pinč, maltežan, koder, čivava, dalmatinec, čovčov, pekinžan, rier, mops, pritlikavi španjel idr.; 10. hrti: afganistanski hrt, saluki, borzoj, irski volčji hrt, veliki in mali angleški hrt, slugi idr. Psice postanejo s 7–11 meseci spolno zrele in se gonijo dvakrat na leto. Po 59–67 dnevih brejosti skotijo navadno več kakor štiri mladiče, ki so prvih 10–14 dni slepi. V starosti od osem do deset tednov so dovolj zreli, da lahko menjajo lastnika. Med posebej nevarne kužne bolezni psov prištevamo: kužno vnetje jeter psov, leptospirozo, parvoviruse, pasjo kugo, steklino idr., zoper katere zaščitno cepimo; s cepljenjem moramo začeti najpozneje v starosti od sedem do devet tednov in se v imunoprofilaksi držati veterinarjevih navodil o rokih vnovičnih cepljenj (vsaj enkrat na leto).
Dostopnost