carinska stopnja, odstotek carinske vrednosti blaga, na podlagi katerega se določi carinski dolg za posamezno vrsto blaga. Osnovna carinska stopnja je v vsaki državi predpisana z zakonom o carinski tarifi; vlada ima pogosto možnost to stopnjo znižati ali določiti dodatne obremenitve; 1. konsolidirana carinska stopnja, stopnja, za katero se je država z mednarodno pogodbo v okviru GATT zavezala, da je ne bo prekoračila, praviloma so te stopnje višje od tistih, ki se sicer uporabljajo; 2. konvencionalna carinska stopnja, stopnja, določena v zakonu o carinski tarifi, ki se tudi uporablja pri menjavi blaga z državami, s katerimi ima država sklenjene sporazume o uporabi klavzule največjih ugodnosti; 3. avtonomna carinska stopnja, stopnja, ki je praviloma višja od konvencionalne; uporablja se v menjavi blaga z državami, s katerimi država nima sklenjenega sporazuma o uporabi klavzule največjih ugodnosti; 4. preferencialna carinska stopnja, stopnja, nižja od konvencionalne, ki jo država uporablja na podlagi meddržavnih sporazumov za blago, uvoženo iz držav v razvoju, ali za blago, uvoženo iz držav, s katerimi ima država sklenjene sporazume o prosti trgovini ali kakšen drug ustrezni sporazum; 5. sezonska carinska stopnja, stopnja, ki jo kot dodatno k sicer predpisani stopnji za posamezne vrste kmetijskih pridelkov za določen čas določi vlada; njen namen je varovati domače kmetijske pridelke v obdobju prodaje. V Sloveniji je bila zelo pogosta pri uvozu jabolk, breskev, krompirja.
Dostopnost