bolgarska umetnost, pomembna priča zgodnjega obdobja v razvoju bolgarske umetnosti je madarski jezdec (skalni relief, 9. st.). S pokristjanjevanjem (ok. 865) naslonitev na bizantinsko umetnost; najpomembnejše priče so rotunda v Preslavu (10. st.), križnokupolne cerkve s freskami, cerkve z banjastim obokom in katedrala v Tirnovem (12. st.). Freske v Bojani (1259) imajo že tipične bolgarske poteze. Pod turško oblastjo (1396–1878) je zaživela ljudska umetnost, omeniti velja rezbarstvo (predvsem na ikonostasih), nakit, vezenine in tkalske izdelke. Po 19. st. vse večji vpliv evropskih smeri.
Dostopnost