Händel [héndəl], Georg Friedrich, nemški skladatelj, *23.2.1685 Halle/Saale, †14.4.1759 London; glasbeno se je izobraževal v Halleju in Italiji; deloval v hamburški operi, v Hannovru, 1712 se je naselil v Londonu, kjer je bil 1714 imenovan za dvornega skladatelja, 1726 dobil angleško državljanstvo. Napisal številne opere v slogu neapeljske šole, ki sodijo med najpomembnejše stvaritve poznobaročne opere serie. Njegovi oratoriji, ki so večidel nastali po 1740, pomenijo zaradi povezave med angleško zborovsko tradicijo in slogovnimi prvinami italijanske opere vrh v tej zvrsti. Händel je pisal tudi instrumentalno glasbo.
Dela: opere Almira (1705), Agripina (Agrippina, 1709), Rinaldo (1711), Radamisto (Il Radamisto, 1720), Floridante (Il Floridante, 1721), Timurlenk (Tamerlano, 1724), Julij Cezar (Giulio Cesare, 1724), Rodelinda (1725), Scipion (Scipione, 1726), Aleksander (Alessandro, 1726), Admeto (1727), Ezio (1732), Orlando (1733), Ariana (Arianna, 1734), Zvesti pastor (Il pastor fido, 1734), Ariodante (1735), Alcina (1735), Atalanta (1736), Kserkses (Xerxes, 1738), Jupiter v Argu (Giove in Argo, 1739), Svatba (Imeneo, 1740), Deidamia (1741); oratoriji Aleksandrov praznik (Alexander's Feast, 1730–51), Izrael v Egiptu (Israel in Egypt, 1739), Savel (Saul, 1739), Mesija (Messiah, 1742), Samson (1743), Jožef (Joseph, 1744), Belcazar (Belsazar, 1745), Juda Makabejec (Judas Maccabaeus, 1747), Aleksander Bal (Alexander Balus, 1748), Teodora (Theodora, 1750) in Jefte (Jephta, 1752); Utrechtski Te Deum in Dettingenski Te Deum ter kantate; orkestralne skladbe Glasba na vodi, Glasba za kraljevski ognjemet in concerti grossi; orgelski koncerti; solo in trio sonate; klavirske suite.
Dostopnost