1. New York [njú jórk], poštna oznaka NY, okrajšava N. Y., zvezna država na SV ZDA, druga največja po številu prebivalcev, 127.190 km2, 19,0 mln. preb. (75 % belcev), glavno mesto Albany. Sega od ustja reke Hudson do Eriejskega in Ontarijskega jezera in obsega dele hribovja Adirondack Mountains (Kanadski ščit) in Apalačev (Catskill Mountains). Državna univerza, Univerza Cornell v Ithaci, številne druge univerze in višje šole, vojaška akademija v West Pointu. Dobro razvito kmetijstvo oskrbuje New York po odličnih prometnih poteh s sadjem, povrtninami, mlečnimi izdelki idr.; tekstilna in kovinska industrija, tiskarne; pridobivanje železove rude, cinka, soli idr.
Zgodovina: ena od držav ustanoviteljic ZDA.
Sorodna gesla: Adirondack Mountains | Albany | Apalači | Binghampton | Buffalo | Catskill Mountains | Finger Lakes | Ithaca | Lake Placid | Long Island | Niagara Falls | Pepsi | Rochester | Schenectady | Sing Sing | Syracuse | Troy | Utica | Woodstock | Yonkers2. New York, New York City [njú jórk síti], največje mesto v ZDA, 8,0 mln. preb. (metropolitansko območje 18,3 mln.), več kot 20 % črncev, 15 % Judov; po 1970 število prebivalcev upada; Veliki New York (skupaj z mesti v New Jerseyju, ki so zraščena z New Yorkom) že več kot 30 mln. New York se deli na pet mestnih okrožij: Manhattan, »srce« mesta med reko Hudson in East Riverjem, Bronx, Queens, Brooklyn in Richmond. Mesto leži na številnih otokih (mdr. Long Island in Manhattan) in polotokih, ki so povezani z mostovi, predori in trajekti, skupaj ok. 930 km obale. Ulice večinoma v obliki šahovnice, visoki nebotičniki (Empire State Building). Kulturno središče s številnimi visokimi šolami, mdr. Kolumbijska univerza (ustanovljena 1754) in Newyorška univerza (ustanovljena 1831), knjižnice, muzeji (mdr. Metropolitanski muzej, Muzej moderne umetnosti, Guggenheimov muzej), gledališča in koncertne dvorane (mdr. Metropolitanska opera, nova stavba v funkcionalnem Lincolnovem centru); cerkve vseh veroizpovedi (sedež katoliške nadškofije). Sedež OZN; finančno in gospodarsko središče, sedež največjih ameriških bank (Wall Street) in reklamnih agencij (Madison Avenue), časopisnih hiš, zavarovalnic, trgovine na debelo in drobno. Različna industrija (ok. 1 mln. zaposlenih), mdr. tekstilna, živilska, kemijska, avtomobilska in strojna, tiskarne. Eno največjih pristanišč na svetu (ok. 25.000 ladij na leto); dve mednarodni letališči.
Zgodovina: na otoku Manhattan, ki ga je 1609 raziskoval H. Hudson, so Nizozemci 1615 ustanovili naselje Novi Amsterdam. Zadnji nizozemski guverner Peter Stuyvesant je moral 1664 priznati premoč Angležev, nato britanski. New York je imel 1656 ok. 1000 prebivalcev, 1755 ok. 16.000, 1850 515.000, 1899 1,4 mln. Med belci so danes najštevilnejše etnične skupine italijanskih, poljskih, nemških in drugih priseljencev; v New Yorku živi več Judov, Ircev in črncev kot v kateremkoli drugem mestu na svetu. Od 30. let 20. st. številni priseljenci iz Portorika. Svetovna razstava 1964/65.
Dostopnost