afazija [grško], nezmožnost izražanja, izguba zmožnosti govorjenja; nadpomenka za jezikovne motnje, ki jih lahko povzroči poškodba možganske skorje; pri tem ostanejo govorila, sluh in inteligenca neokrnjeni; ločimo motorično afazijo (motena zmožnost izražanja), senzorično afazijo (moteno razumevanje) in izvršilno afazijo (moten prehod iz faze razumevanja v fazo govorjenja); raziskovalci afazije se danes ukvarjajo tudi z aleksijo (izguba zmožnosti branja), agrafijo (izguba zmožnosti pisanja), anartrijo (motena artikulacija glasov).
Dostopnost