staroameriška umetnost, likovna umetnost indijanskih razvitih kultur, predzgodovinska umetnost v ZDA, ki se je razvijala deloma pod vplivom indijanskih kultur (Anasazijci, gozdna kultura v ZDA), in umetnost tropske Južne Amerike z Antili (Venezuela, Amazonija, maražoarska kultura). Od ok. 3000 pr. n. š. je pomembna lončevina (postavice, posodje) v razl. krajevnih slogih (nepoznana lošč in lončarsko kolo). Vrh Misteki, Maji, Penísula de Nicoya, koklejska kultura, zgodnje kulture v Ekvadorju (čorerska kultura ok. 600 pr. n. š.), čavinska kultura, močejska kultura, naskanska kultura. Tkalska umetnost je bila razvita zlasti v Andih, kjer so poleg bombaža poznali tudi volno. Tkanine so se v puščavskih grobovih ohranile od ok. 2000 pr. n. š. Slog teh tkanin je vplival na perujsko zidno poslikavo in reliefno umetnost. Na umetniško izstopajoče freske Srednje Amerike pa so vplivali verski in zgodovinski podobopisi (Maji, Misteki, Xochicalco). Srednjeameriška ljudstva so svoje kiparske mojstrovine izdelovala iz lesa, kamna, sadrene malte in lončevine. Malo je pomembnih nahajališč: Srednja Amerika (mdr. Penísula de Nicoya), Kolumbija (San Agustín), ekvadorska obala (Manteño, 900 do 16. st.), Peru (Chavín, Huaráz, Moche, Chimú, Inki) in Bolivija (Tiwanaku). Leseni kipi so večinoma izgubljeni (Antili, Amazonija). Drobno plastiko iz zlata, srebra ali tumbage so poznali Misteki, v Srednji Ameriki, Kolumbiji (kimbajska kultura), Ekvadorju in v Peruju. V Mezoameriki je bilo najpomembnejše zidanje stopničastih piramid, palač in igrišč za igre z žogo. Okrašeni so bili z reliefi iz kamna ali sadrene malte, z mozaiki in zidnimi slikami kulturne, zgodovinske ali dekorativne narave. Umetniško in tehnično so dosegli višek Maji. Za osrednjeandske kulture so bile značilne masivne in konstrukcijsko enostavnejše zgradbe iz opeke in kamna, nedosegljiva pa je bila inkovska tehnika gradnje iz kamnitih kvadrov, ki so jo izumili v kraju Tiwanaku.
Dostopnost