Leon, papeži:1. Leon I. Veliki (440–461), cerkveni učitelj, *Toskana, †10.11.461 Rim; prvi dosledni zagovornik papeštva in dejanski utemeljitelj papeževega prvenstva; izkoristil spore o prvenstvu in kristološke spore med v. patriarhi ter okrepil svetni in duhovni ugled rimskega škofa; 452 vodil odposlanstvo Rima, ki se je z Atilo pogodilo za davek ter tako odvrnilo uničujoč pohod v srednjo in južno Italijo; 455 sicer ni mogel preprečiti požiga Rima, je pa odvrnil ropanje Vandalov. Svetnik, god: 10.11.
Sorodna gesla: Atila | leoninski verz | Rim2. Leon III. (795–816), po rodu Rimljan, *Rim, †12.6.816; 799 so ga napadli in pretepli zarotniki, ki so ga obdolževali prešuštva in krive prisege; pomoči in opravičenja iskal pri Karlu I. Velikem v Paderbornu; Franki so ga privedli nazaj v Rim, Karla Velikega je kronal za cesarja (25.12.800) in s tem rimsko Cerkev dokončno ločil od bizantinske vladavine. Svetnik, god: 12.6.
Sorodna gesla: Karel I. Veliki3. Leon IX. (1049–54), pravo ime Bruno grof von Egisheim-Dagsburg, *21.6.1002 Egisheim, †19.4.1054 Rim; 1026 škof v Toulu; decembra 1048 ga je njegov bratranec, cesar Henrik III., določil za papeža; podprl clunyjsko reformo (številna potovanja in sinode); vojni pohod proti Normanom v j. Italiji, ki naj bi zagotovil papeževe pravice do kneževine Benevent, se je 1053 končal z uničenjem njegove vojske; razkola z grško Cerkvijo, ki je postal dokončen šele tri mesece po njegovi smrti (16.7.1054), ni mogel preprečiti; deloval tudi kot pisec in glasbenik. Svetnik, god: 19.4.
Sorodna gesla: clunyjska reforma | Henrik III. | investiturni boj | Štefan IX.4. Leon X. (1513–21), pravo ime Giovanni de' Medici, *11.12.1475 Firence, †1.12.1521 Rim; drugi sin Lorenca Veličastnega Medičejskega; kardinal že 1489; predan zapravljivemu, uživaškemu življenju si je vendarle pridobil zasluge kot mecen znanosti in umetnosti; potreboval ogromno denarja, posebej za zidanje nove cerkve sv. Petra, kar je bil zunanji povod za spor o odpustkih in Luthrov nastop. Prva leta je bil njegov odnos do reformatorja previden, in sicer iz obzirnosti do njegovega deželnega gospoda, volilnega kneza Friderika III. Modrega, ki ga je na volitvah nemškega kralja skušal pridobiti za kandidata Franca I., pozneje pa za svojo kandidaturo. Njegova politika v Italiji je predvsem izrabljala nasprotja med Habsburžani v Španiji in Francozi. Tako je skušal utrditi oblast Medičejcev v Firencah in povečati Cerkveno državo (1521 ponovno pridobil Parmo-Piacenzo).
Sorodna gesla: Franc I. | Friderik III. Modri | Henrik VIII. | Medičejci | Rafael | reformacija | Rim5. Leon XIII. (1879–1903), pravo ime Vincenzo Gioacchino Pecci, *2.3.1810 Carpineto, †20.7.1903 Rim; iz obubožanega podeželskega plemstva; po naravi spravljiv in miroljuben si je prizadeval, da bi katoliško Cerkev uskladil s političnimi in socialnimi razmerami časa (končal kulturni boj, demokracijo priznal kot zakonito obliko države, se spravil s francosko državo, socialna okrožnica Rerum novarum 1891). Leon XIII. je podpiral znanost (mdr. so bili 1881 vatikanski arhivi odprti za zgodovinske raziskave, 1902 ustanovitev papeške biblične komisije) in kot osnovo za izobraževanje duhovnikov priporočil preučevanje Tomaža Akvinskega (okrožnica Aeterni Patris 1879).
Dostopnost