inštitut [latinsko-nemško], institut, raziskovalno središče; v slovenskem jeziku zdaj predvsem označitev za znanstveno-raziskovalni zavod. Nastanek prvih inštitutov v Sloveniji je po prvi svetovni vojni povezan predvsem z delovanjem nove Univerze v Ljubljani, po drugi svetovni vojni še s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti ter s potrebami vladnih resorjev in gospodarstva. Zaradi odpravljanja ekstenzivne zaposlenosti se je v 90. letih število zaposlenih na inštitutu sicer zmanjšalo (od 6900 na 3800), reorganizirani inštituti pa so se večinoma uspešno vključili v mednarodno znanstveno mrežo in v preučevanje specifike slovenskega prostora in družbe. Pomembni slovenski inštituti so mdr. Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Inštitut za narodnostna vprašanja, Inštitut za novejšo zgodovino, vrsta inštitutov pri fakultetah ljubljanske in mariborske Univerze, več tehnoloških inštitutov (npr. za metalne konstrukcije, za turbinske stroje, za varilstvo, za gradbeništvo, za geologijo, geodezijo in geodinamiko, za rudarstvo, za celulozo in papir, za tekstil, elektroinštitut), naravoslovnih inštitutov (za biologijo, za gozdarstvo, za kmetijstvo, za hmeljarstvo in pivovarstvo), medicinskih inštitutov itd.