Sudan (arabsko Bilād es Sudan, ‘dežela črncev’), velika pokrajina na S osrednje Afrike, ki se razprostira od Sahare (S) do Kongovske kotline in Gvinejskega višavja (J) in od Atlantske obale (Z) do Etiopskega višavja (V); 1000 km širok in 5500 km dolg pas; 6 mln. km2, 80 mln. preb. (sudanska ljudstva, hamiti, semiti, Niloti). Pokrajina je gričevnata (povprečno 500 m nad morjem); ravnik ob atlantski obali se nadaljuje v Saharsko kotlino; vodo odvajata reki Senegal in Niger; proti V se nadaljuje s Čadskim jezerom in porečjem reke Šari, višinsko stepo Dārfūr (več kot 3000 m nad morjem) in kotlino Belega Nila v državi Sudan. Na J prevladuje ekvatorialno podnebje, proti S pa prehaja v puščavsko; sušno obdobje na S traja deset, na J pa dva meseca; visoke temperature z velikimi dnevnimi nihanji. Puščavska stepa na S prehaja proti J (sahel) v vlažno savano in tropski deževni gozd. Na S prevladuje nomadska živinoreja (konji, kamele, osli, koze, ovce, govedo), na J poljedelstvo (proso, koruza, riž, maniok, stročnice, arašidi, bombaž, tobak); ribolov (Čadsko jezero, Nil); pridobivanje gumiarabikuma. Izkoriščanje rud: železo, mangan, sol, fosfati. Večje naselbine so le ob rekah in oazah. Sudan sodi v države: Sudan, Čad, Niger, Nigerija, Benin, Burkina Faso, Mali, Gvineja, Senegal.
Zgodovina: od nekdaj prehodno območje, zato je pri prebivalcih in v njihovi kulturi čutiti afriški in orientalski vpliv. V z. delu je v 4. st. nastala država Gana, v 7. st. država Songajev, v 13. st. pa država Mandinkov (Mali), v 16. st. je ozemlje osvojil maroški sultan. Na območju drugih zgodnjih držav so se v obdobju 16.–19. st. oblikovale države Fulanov. Na V je ok. 1400 nastala država Darfur, a so si jo ok. 1550 podredila arabizirana ljudstva. V 19. st. je ves vzhodni Sudan osvojil Egipt; sledila je kolonizacija evropskih držav. Z dekolonizacijo (1945) so nastale zdajšnje države.
Dostopnost