Termania - Veliki splošni leksikon

Jamajka (uradno ime Jamaica), majhna srednjeameriška otoška država na tretjem največjem otoku v Velikih Antilih, v Karibskem morju, južno od Kube.

časovni pas	srednjeevropski čas – 6 ur
površina	10.990 km2, S–J 60–80 km, V–Z 240 km
prebivalstvo	2,6 mln. (več kot četrtina v glavnem mestu), 236 preb./km2, letna rast 0,9 %, življenjska doba 74 let
glavno mesto	Kingston, 96.000 preb., na j. obali otoka, ob vznožju hribovja Blue Mountains
upravna razdelitev	14 okrožij (parishes)
članstvo v organizacijah	OZN (od 1962), Britanska skupnost narodov, OAS, CARICOM, SELA, AKP
uradni jezik	angleški; pogovorni jezik kreolska angleščina
denarna enota	dolar (oznaka JMD)

Naravne razmere
Jamajka je večinoma hribovita. V v. delu otoka, v hribovju Blue Mountains (Modre gore), doseže višino 2256 m. Dve tretjini otoka so zakraseli apnenčasti ravniki, ponekod rdeča tla z veliko vsebnostjo boksita. Tropsko podnebje z majhnim temperaturnim nihanjem (povprečna temperatura ob obali 26 °C). Pod vplivom pasatnih vetrov pade na s. pobočjih hribovij več kot 2500 mm dežja; v poznem poletju občasni hurikani. Prevladujoče rastje je suha in grmičasta savana, le na bolje namočenih pobočjih tropski deževni gozd, na višjih območjih gorski gozd. Na obalah rastejo mangrove in kokosove palme.

Prebivalstvo
97 % prebivalcev je črncev in mulatov, ki so potomci afriških sužnjev. Po odpravi suženjstva so kot pogodbeni delavci prišli na otok Indijci, ki so danes, tako kot Kitajci in belci, majhna etnična skupina. Prvotne indijanske prebivalce so iztrebili že v kolonialnem obdobju. Mnogi Jamajčani se odseljujejo s prenaseljenega otoka (predvsem v ZDA in Kanado). Velika večina prebivalcev je protestantske vere; narašča pomen socialno-politično-verskega gibanja rastafariancev. Nepismenih je 17 %. 1948 ustanovljena Zahodnoindijska univerza v Kingstonu je osrednja visoka šola v zahodnoindijskem prostoru.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1962 je Jamajka parlamentarna demokratična država v okviru Britanske skupnosti narodov. Vodja države je britanski vladar, ki ga zastopa generalni guverner. Zakonodajni organ je dvodomni parlament (senat in poslanska zbornica); vodjo večine v poslanski zbornici imenujejo za predsednika vlade. Temelj pravosodja je britanski common law.

Gospodarstvo
Kmetijstvo je močno usmerjeno v izvoz, pridelujejo sladkorni trst, banane, južno sadje, začimbe, kokosove orehe, kakav in tobak. Drobna industrija predeluje kmetijske pridelke (predvsem sladkor in rum). Pomemben vir dohodkov je izvoz boksita oz. glinice (za proizvodnjo aluminija), saj je Jamajka tretja največja svetovna proizvajalka boksita. Kot vir deviz je zelo pomemben tudi turizem, predvsem na s. obali. Cestno omrežje je razmeroma dobro; železniški progi povezujeta Kingston z Montego Bayem in Port Antoniem. Glavni morski pristanišči in mednarodni letališči sta Kingston in Montego Bay.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	6,9 mlr. USD, 2690 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 7 %, industrija 28 %, storitvene dejavnosti 65 %
uvoz (2001, ocena)	3,1 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	1,6 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	5,2 mlr. USD

Zgodovina
Jamajko je 1492 odkril in za Španijo osvojil K. Kolumb. 1655 so jo zasedli Angleži. 1833 so odpravili suženjstvo. 1866 je Jamajka dobila status britanske kronske kolonije, 1959 avtonomijo in 6.8.1962 neodvisnost. Predsednik vlade M. Manley iz Ljudske nacionalne stranke (PNP) je 1972 uvedel demokratični socializem in se povezal s Kubo. 1980–89 je vladala konservativna Jamajška laburistična stranka (JLP) in izvajala strogo varčevalno politiko. Od 1989 je na čelu vlade ponovno PNP. Zmagala je tudi na volitvah 1993, 1997 in 2001.

Sorodna gesla: Antili | Blue Mountains | Kingston | Kolumb, Krištof | Manley, Michael | Zahodnoindijska zveza

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek