sporazumevalna zmožnost (komunikativna kompetenca), zmožnost, da se pri sporazumevanju vedemo ustrezno, tj. v skladu s svojimi interesi in postavljenimi cilji ter upoštevaje interese in cilje sogovorca ter okoliščine sporazumevanja. Po D. Hymesu ločevanje med jezikovno zmožnostjo (kompetenca) in performanco (tvorbno-pretvorbna slovnica) ni zadostno, ker je jezikovna zmožnost del socialnega vedenja in je ni mogoče zreducirati na idealiziran položaj govorec–poslušalec. Teorija sporazumevalne zmožnosti mora opisati splošne (jezikovne in nejezikovne) strukture, ki se pojavljajo v vsakem govornem položaju.
Dostopnost