poliranje [francosko polir, ‘gladiti’], površinska obdelava (podobna brušenju); s polirno pasto, v kateri so drobna zrnca (npr. dunajskega apna, plovca, železovega oksida, korunda); predmet zdrgnejo in tako zapolnijo majhne vdolbine na površini, tako da postane površina gladka in dobi lesk. Površino kovinskih in steklenih predmetov najprej fino zbrusijo, nato jo ob dodajanju polirnega sredstva obdelajo z vrtečimi se ščetkami, koluti iz klobučevine, blaga ali polirne vate. Površino umetnih snovi ali mehkih kovin zgladijo s stiskanjem pod visokim tlakom ob stene gladke forme že med izdelavo.
Dostopnost