1. Grafenauer, Ivan, slovenski literarni zgodovinar in etnolog, *7.3.1880 Velika vas (Ziljska dolina), †29.12.1964 Ljubljana; na Dunaju študiral slavistiko in germanistiko, po doktoratu zasebni docent, upravnik Inštituta za slovensko narodopisje, član SAZU (izredni 1940, redni 1946). S publicistiko sodeloval v Domu in svetu, napisal več razprav in učbenikov (Kratka zgodovina slovenskega slovstva I–II, 1917–19) in monografijo Valentin Vodnik – pesnik (1918). V študijah o srednjeveškem slovstvu (Karolinška kateheza ter izvor Brižinskih spomenikov, 1936) zagovarjal kontinuiteto pismenstva, v etnografskih obravnaval starost, motive in verznooblikovne posebnosti ustnega slovstva (Lepa Vida, 1943, Slovenske pripovedke o Kralju Matjažu, 1951). Kulturnozgodovinska in etnološka dognanja strnil v Kratki zgodovini starejšega slovenskega slovstva (1973).2. Grafenauer, Bogo, slovenski zgodovinar, sin I. Grafenauerja, *16.3.1916 Ljubljana, †12.5.1995 prav tam; 1946–82 univerzitetni profesor za zgodovino Slovencev na Filozofski fakulteti v Ljubljani, član SAZU (izredni 1968, redni 1972), 1978–88 predsednik Slovenske matice, 1977–95 predsednik Kluba koroških Slovencev. Raziskoval srednjeveško zgodovino Slovencev in drugih južnoslovanskih narodov, kmečke upore in narodnostni razvoj na Slovenskem (posebej na Koroškem); urednik in avtor sintetičnih pregledov slovenske zgodovine.
Dela: Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (1952), Zgodovina slovenskega naroda (I 1954, II 1955, III 1956, IV 1961, V 1962), Struktura in tehnika zgodovinske vede (1960, 21972), Kmečki upori na Slovenskem (1962), Boj za staro pravdo v 15. in 16. st. na Slovenskem (1974), Slovensko narodno vprašanje in slovenski zgodovinski položaj (1987), Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje (1994).
Sorodna gesla: zgodovinopisje | Zgodovinski časopis3. Grafenauer, Stanko, slovenski minerolog, sin I. Grafenauerja, *13.5.1922 Ljubljana; kot operativni geolog in rudarski strokovnjak deloval v Mežici in po Jugoslaviji, od 1961 univerzitetni predavatelj in raziskovalec, član SAZU (izredni 1973, redni 1981).4. Grafenauer, Niko, slovenski pesnik, nečak I. Grafenauerja, *5.12.1940 Ljubljana; izredni član SAZU (od 2003); urejal reviji Problemi in Nova revija, bil tudi urednik otroškega leposlovja v založbi MK. Neoekspresionistični izpovedni liriki v prvencu Večer pred praznikom (1962) sledi kritična, eksistencialistično utemeljena refleksivna poezija v Stiski jezika (1965). Raziskovalna pozornost do estetskih razsežnosti oblike se uresničuje v sonetih Štukature (1975). Lirika Palimpsestov (1984) prepleta ljubezen in smrt z elegičnim doživljanjem. Osebno, narodovo in občečloveško bivanje se v Izbrisih (1989) z novimi vsebinskimi prvinami vpenja v zgodovino usodnih izkušenj, intimno nagovarjanje v Odtisih (1999). Literarne študije in interpretacije je zbral v knjigah Kritika in poetika (1974) in Izročenost pesmi (1982). Pomemben pisec otroške poezije (Pedenjped, 1966, Kaj je na koncu sveta, 1973, Skrivnosti, 1983), urednik antologij pesmi za otroke. Iz nemščine prevajal poezijo. 1997 Prešernova nagrada.
Sorodna gesla: Nova revija | slovenska književnost5. Grafenauer, Irena, slovenska flavtistka, hči S. Grafenauerja, *16.6.1957 Ljubljana; študirala v Ljubljani, v Hamburgu in Freiburgu. Dobitnica vrste mednarodnih nagrad. Uveljavila se je kot pedagoginja, od 1988 na Mozarteumu; nastopa po vseh velikih glasbenih središčih.
Dostopnost