Severno morje, robno morje Atlantskega oceana, 0,58 mln. km2, na evropski celinski polici, povprečna globina 94 m; na J globoko 30–40 m, s. od Doggerske plitvine do 200 m, globok jarek pred norveško obalo (Norveški jarek) z največjo globino 725 m pred Arendalom. Z Baltskim morjem povezano skozi Skagerrak in Kattegat. Slanost v s. delu 35 ‰, v j. delu zaradi vpliva rek 32–34 ‰; močno spreminjanje temperature z letnimi časi, od 1 °C pozimi do 18 °C poleti, v osrednjem delu poleti izrazit preskok. Na j. obalah je razlika med plimo in oseko do 4 m (plimovanje); zaradi viharjev se lahko morska gladina nevarno dvigne (morske poplave). Severno morje je zelo pomembno za ribištvo (bogato z ribami) in za pomorski promet; velika pristanišča v ugodnih legah (London, Rotterdam, Bremen, Hamburg); prekop Severno morje–Baltik je najprometnejši prekop za morske ladje na svetu. Pomembna nahajališča zemeljskega plina in nafte (odkrita od sredine 60. let); plin črpata zlasti Nizozemska in Velika Britanija, nafto Velika Britanija in Norveška. Severno morje spada med najbolj onesnažena morja na svetu.

Sorodna gesla: Atlantski ocean | Belt | Doggerska plitvina | Dollart | Frizija | Helgoland | Jadebusen | Kattegat | Limfjorden | Majna–Donava | mala plovba | Nemški zaliv | Norveški jarek | plimovanje | prekop | Severno morje–Baltik | Skagerrak | Wash | Zuiderzee


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek