Peter, knezi:1. Peter III. Veliki, kralj Aragonije (1276–85), kot Peter I. kralj Sicilije (1282–85), *1239, †10.11.1285 (?) Villafranca del Panadés (Barcelona); kot zet sicilskega kralja Manfreda uveljavljal svojo pravico do sicilske dediščine Staufovcev; po sicilskih večernicah (31.3.1282) prišel na Sicilijo, v Palermu so ga oklicali za kralja.
Sorodna gesla: Manfred | Neapelj | sicilske večernice2. Peter I. Veliki, Peter I. Aleksejevič, ruski car (1682–1725), *30.5. (9.6.) 1672 Moskva, †28.1. (8.2.) 1725 Sankt Peterburg; od 1682 skupaj s svojim polbratom Ivanom V. Aleksejevičem regent, od 1689 samovladar; izsilil priključitev Rusije k zahodu. Potovanja v tujino 1697/98 so prinesla pobude za poznejšo reformno dejavnost. Njegova predvsem k pridobitvi baltske obale usmerjena zunanja politika je v nordijski vojni pripeljala do uspeha (1703 ustanovitev Sankt Peterburga). Manj sreče v sporu s turškim cesarstvom. Kljub odporu Staromoskovčanov se je odločil za reforme, ki pa so zaradi vojnih obremenitev deloma obtičale v začetkih: ustanovitev senata kot vrhovne sodne in nadzorne oblasti, več kolegijev kot nekakšnih resornih ministrstev po švedskem zgledu ter svete sinode kot kolegijskega cerkvenega vodstva namesto patriarha; delitev dežele na osem gubernij s provincami in okrožji, zgraditev pomorskega ladjevja, povečanje vojske, nastanek novega uradniškega plemstva.
Sorodna gesla: Aleksej Petrovič | Ana Ivanovna | Menšikov, Aleksander Danilovič | Pugačov, Jemeljan Ivanovič4. Peter III. Fjodorovič, ruski car (1762), kot vojvoda Holsteinsko-Gottorpski (1739–62) Karel Peter Ulrik, *10.2. (21.2.) 1728 Kiel, †7.7. (18.7.) 1762 (umorjen) Ropša (pri Sankt Peterburgu); kot sina vojvode Karla Friderika Holsteinsko-Gottorpskega in Ane Petrovne, hčerke Petra I. Velikega, ga je carica Elizabeta Petrovna 1742 določila za naslednika in poklicala v Rusijo; 1745 se je poročil s poznejšo Katarino II. Veliko. Kot občudovalec Friderika II. Velikega je po začetku vladanja (5.1.1762) sklenil premirje s Prusijo (sedemletna vojna). Njegova žena ga je vrgla s prestola; verjetno umorjen.
Sorodna gesla: Elizabeta Petrovna | Friderik II. Veliki | Katarina II. Velika | Orlov, Grigorij Grigorjevič | Romanov | Schleswig-Holstein | sedemletna vojna5. Peter I. Karađorđević, kralj Srbije (1903–18) in kraljevine SHS (1918–21), *11.7.1844 Beograd, †16.8.1921 prav tam; vnuk Karađorđa (Karađorđević) in sin kneza Aleksandra; v Metzu končal višjo vojaško šolo, 1870–71 udeleženec francosko-pruske vojne, 1875 z imenom Petar Mrkonjić sodeloval v vstaji v Bosni in Hercegovini; 1883–90 kot knežji zet živel v Črni gori, nato v Ženevi. Po padcu dinastije Obrenović 12.6.1903 izvoljen za srbskega kralja; uvedel vlado buržoazne demokracije; 1912–13 mu je v dveh balkanskih vojnah uspelo razširiti srbske meje. Zaradi bolezni (25.6.1914) prisiljen vladanje prepustiti sinu Aleksandru I. Karađorđeviću kot regentu.
Sorodna gesla: Aleksander I. Karađorđević | balkanski vojni | Karađorđević | Obrenović | Srbija6. Peter II. Karađorđević, kralj Jugoslavije, sin kralja Aleksandra I. Karađorđevića., *6.9.1923 Beograd, †3.11.1970 Los Angeles (CA); 27.3.1941 še kot nepolnoleten z državnim udarom prevzel oblast, po napadu na Jugoslavijo skupaj z vlado pobegnil v Aleksandrijo (15.4.1941) in nato v London. Ker je podpiral D. Mihailovića, so mu 29.11.1943 na zasedanju AVNOJ prepovedali vrnitev v Jugoslavijo. Po sporazumu med Titom in Šubašićem (1944) je bila povojna usoda kralja in kraljevine prepuščena ustavodajni skupščini; po zmagi komunistične Ljudske fronte na volitvah (11.11.1945) je bila Jugoslavija razglašena za republiko (29.11.1945), Peter II. pa je izgubil vse pravice in se nikoli ni vrnil.
Dostopnost