mir ([rusko], latinsko pax), 1. splošno:vsako stanje veljavnega ali znova vzpostavljenega reda pri posamezniku (notranji mir), znotraj ene skupine ali med več skupinami. Po mnenju sociologov in po mednarodnem pravu pomeni mir na eni strani nekonfliktno skupno življenje skupin in družb, po drugi strani pa konec nasilnega konflikta (vojne). Trajni mir med družbama z nasprotnimi interesi je mogoče vzpostaviti le ob pomoči uglednih instanc in institucij, ki jih upoštevata obe sprti strani. Le prizadevanje tovrstnih organov prinese trajen in uspešen mir (npr. pax Romana v starem Rimu ali pax Britannica iz 19. st. v Veliki Britaniji). Na takšen način dosega mir OZN. Organizaciji so v pomoč zasebne pobude, razl. gibanja za mir, Nobelova nagrada za mir ipd.; vplivajo predvsem na javno mnenje, in sicer s poudarjanjem vrednosti miru in zavračanjem vojne kot sredstva za reševanje političnih sporov.
Sorodna gesla: božji mir | mestni mir | pax Romana | preliminarni mir | premirje | vojna2. zgodovina:oblika vaške kmečke občine v caristični Rusiji; srenjska zemlja je pripadala članom občine kot telesu; v rednih časovnih razmikih (največ vsakih šest let) so jo članom na novo razdelili v uporabo. Razveljavitev miru s Stolipinovimi reformami 1906–11, dokončno po revoluciji 1917.