anomija [grško, ‘brezpravje’], po É. Durkheimu v sociologiji označuje stanje družbene neurejenosti. Anomija nastopi v kriznih obdobjih, lahko pa tudi v fazah gospodarskega razvoja. Durkheim vidi razloge v vse večji delitvi dela, ki razkraja trdne socialne vezi in zato vodi v anomijo. Teorijo anomije je naprej razvijal R. K. Merton.