volna, označitev za živalske dlake, ki so primerne za tekstilno obdelavo, posebej dlake ovac. Kakovost volne je odvisna od povprečne dolžine, kodravosti, debeline, enakomernosti, natezne trdnosti, mehkobe, prožnosti, od površine posameznega vlakna (velikosti in oblike lusk in s tem povezane polstivosti), od barve, leska, strukture runa (krzno). Pomembno je tudi, s katerega dela telesa in s katere ovce je volna pridobljena: runska volna je volna, ostrižena z živih ovac, manj vredna je kožna volna z mrtvih ovac, večinoma najmanj vredna pa je trgana volna iz volnenih odpadkov. Ovce večinoma strižejo enkrat v letu, in sicer spomladi (zimska volna), ovce z dolgo volno pa tudi dvakrat. Merinska ovca da na leto ok. 3,5 kg volne. Zelo kakovostna volna je dolgo prihajala iz Anglije, glavno svetovno prodajno mesto volne je London; kakovostna volna je tudi argentinska (la Plata), južnoafriška (kapska) in avstralska. Obstajajo predvsem trije tipi volne: 1. merino – fina, močno kodrava, 4–6 cm dolga; Avstralija, Južna Afrika; 2. križana (crossbred) – manj fina do groba; Nova Zelandija, Argentina in Urugvaj; 3. preprogarska – groba, ni primerna za oblačila; Turčija, Perzija, Indija, Kitajska. Surova volna vsebuje nečistoče (npr. repinec) in volneni znoj; delno lahko volno očistijo pred striženjem (s kopanjem ovac); runo po striženju ostane v enem kosu, te stisnejo v bale in dajo na trg. Pred predenjem je treba volno sortirati, sledita čiščenje in pranje (lanolin), nato predelava v mikanko ali česanko. Volna ima topel, mehak in rahlo masten otip (tudi po pranju). Poleg ovčje volne se uporablja tudi fina kozja volna, npr. moher (z angorske koze) in kašmirska volna (kašmirska koza), posebej za trdo česanko (loden, pliš, dodatek k debelejši ovčji volni); kamelja dlaka, dlaka južnoameriških lam; dlake kuncev, zajcev, bobrov, mačk kot dodatek k ovčji volni, posebej za ženska vrhnja oblačila, klobuke (predvsem dlaka angorskih kuncev) in tudi za preje za ročna dela.
Dostopnost