osnovni naboj (oznaka e0), fizikalna konstanta, ki označuje najmanjši električni naboj (1 e0 = 1,602 · 10–19 coulomba). Njegovi nosilci so osnovni delci. Osnovni naboj v atomski fiziki pogosto uporabljajo kot enoto za naboj; to močno poenostavi pisanje, saj tako naboje osnovnih delcev izražajo s preprostimi ulomki. Elektron in antiproton imata naboj –1 (en negativni osnovni naboj), pozitron in proton pa +1. Naboj vsakega električno nabitega telesa, npr. osnovnega delca, iona ali velikega makroskopskega telesa je cel mnogokratnik osnovnega naboja. Izjema so kvarki, ki imajo naboj 1/3 oz. 2/3 osnovnega naboja.

Sorodna gesla: električni naboj | elektrika | elektron | Faraday, Michael | ion | jedrska fizika | Klitzing, Klaus von | kvarki | Millikan, Robert Andrews | naboj jedra | osnovni delci | proton | volt


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek