kavovec (Coffea), rod tropskih zimzelenih dreves ali grmov iz družine broščevk z usnjatimi, lovorju podobnimi listi; v nasadih posebna senčna drevesa ščitijo kavovec pred sončno pripeko; uspevajo na humoznih pragozdnih tleh. V listnih pazduhah poženejo beli cvetovi, ki dozorijo v češnji podobne koščičaste plodove s po dvema zelenkastima semenoma (kavino zrno); po žetvi zrna izluščijo in posušijo na soncu (surova kava), nato pa pražijo (pražena kava). Kavina zrna vsebujejo do 2 % kofeina, ki ga je mogoče s posebnim postopkom odstraniti (kava brez kofeina). Izvorne afroazijske vrste gojijo zdaj v številnih oblikah skoraj po vseh tropskih deželah, predvsem v Južni in Srednji Ameriki, z. Afriki in Indoneziji (v Braziliji pridelajo več kot 30 % svetovnega pridelka). Najpomembnejše vrste: arabski kavovec (Coffea arabica) zraste okoli 6 m visoko; liberijski kavovec (Coffea liberica) do 15 m; kongovski kavovec (Coffea robusta, Coffea canephora) je zelo odporen proti boleznim. Iz semen pripravljen napitek (kava) je razširjeno poživilo, večje količine vplivajo na delovanje srca in živčevja; uporaba tudi v zdravilstvu.
Dostopnost