Zemlja, 1. mitologija:Gaja, Telus.2. astronomija:po oddaljenosti od Sonca tretji planet (znak ♁) z ozračjem in enim naravnim satelitom, Luno; verjetno edino vesoljsko telo našega Osončja, na katerem je življenje. Zemlja obkroži Sonce po eliptičnem tiru (936 mln. km) s srednjo hitrostjo 29,76 km/s v 365 dneh, 5 urah, 48 minutah in 46 sekundah. V točki, ko je Soncu najbliže (periheliju), je ok. 2. januarja, ko je od Sonca oddaljena 147,1 mln. km, v najbolj oddaljeni točki (afeliju) pa je ok. 3. julija, 152,1 mln. km od Sonca. Poleg kroženja okoli Sonca (revolucija) se Zemlja vrti okoli svoje osi (rotacija), zato se menjata dan in noč. En zasuk glede na zvezde traja 23 ur, 56 minut, 4 sekunde (zvezdni dan). Zaradi istočasnega kroženja in vrtenja Zemlje je za Zemljane srednje Sonce (časovna enačba) vsakih 24 ur točno na J (Sončev dan). Os Zemlje je nagnjena glede na ravnino ekliptike za 66° 23', zato se osončenje Zemlje in vpadni kot žarkov Sonca med letom spreminjata (vzrok za letne čase). Zemlja je zaradi vrtenja sploščena (1/297): oddaljenost pola od središča Zemlje (polarni polmer meri 6356,9 km) je manjša kakor oddaljenost ekvatorja od središča Zemlje (ekvatorski polmer meri 6378,4 km). Obseg Zemlje po ekvatorju je 40.076,6 km. Geometrijsko telo, ki je najbliže resnični obliki Zemlje, je geoid. Površina Zemlje je 510 mln. km2, od tega pokrivajo 362 mln. km2 (71 %) morja, 148 mln. km2 (29 %) pa kopno. Za orientacijo na Zemlji uporabljamo koordinatni sistem s koordinatama zemljepisna dolžina in širina. Masa Zemlje je 5,97 · 1024 kg, povprečna gostota 5,52 g/cm3.
Zgradbaje lupinasta. V globini 2900 km je jedro (barisfera ali siderosfera), ki ga sestavljajo težki elementi (prevladujeta železo in nikelj), z gostoto 10–15 g/cm3. Obdaja ga plašč, spodnji do globine 1200 km, oksidno-sulfidna lupina (halkosfera), nad njo pa zgornji, pretežno iz silicija in magnezija (magmatska plast). Gostota plašča je 3,3–6,7 g/cm3. Magmatska plast in skorja, ki je večinoma iz silicija, aluminija in magnezija (v povprečju debela 35 km, dejansko pa 5–100 km), sestavljata litosfero. Gostota skorje (2,6–3,3 g/cm3) ustreza gostoti večine kamnin. Jedro, plašč in skorjo Zemlje spoznavamo po razl. odzivanju na potresne valove. V skorji narašča temperatura v povprečju 1 °C na 33 m (geotermična stopnja). Temperatura v notranjosti Zemlje je ocenjena na 2000–10.000 °C. Teorije o nastanku Zemlje so sporne. Starost Zemlje določajo iz dob razpadanja radioaktivnih elementov (količina urana in svinca v kamninah). Za najstarejše kamnine je tako določena starost 4 mlr. let. V tistem času se je morala oblikovati skorja. Od tedaj teče prava razvojna zgodovina Zemlje.
Dostopnost