pravokoten, ortogonalen; kar oklepa pravi kot (90°) oz. stoji pravokotno na danem geometrijskem objektu; npr. premica na ravnini; uporabno tudi širše, npr. v prostorih funkcij.

Sorodna gesla: ortogonalen


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek