1. Tripolis ([trípolis], grško, ‘trimestje’), arabsko Ţarābulus [tarábulus], , antična Oia, mesto v s. Afriki, glavno mesto Libije in nekdanje zvezne dežele Tripolitanije, 1,3 mln. preb.; sodobno pristaniško mesto ob Mali Sirti, stari del mesta s špansko trdnjavo (16. st.) in mošejami, novo mesto z upravno četrtjo; univerza (ustanovljena 1973), muzeji; usnjarstvo, predelava tobaka, plemenitih kovin, rib; rafinerija nafte (do tam speljani naftovodi); izvoz kož, morskih gob in volne; mednarodno letališče.
Zgodovina: vzhodno od Tripolisa so ruševine rimskega mesta Leptis Magna, zahodno pa Şabrātah, skupaj z Oio so bila to največja kartažanska središča, po katerih je Tripolis dobil ime. Sredi 7. st. so mesto osvojili Arabci; 1510–51 pod špansko oblastjo; 1551–1911 glavno mesto turške province; 1911–43 zasedba Italijanov, 1943–51 Britancev.
Sorodna gesla: Al Jifārah | Leptis Magna | Mişrātah | Şabrātah | Tripolitanija2. Tripolis, arabsko Ţarābulus [tarábulus], mesto in pristanišče v Libanonu, ob Sredozemskem morju, 70 km severno od Bejruta, 200.000 preb., na rodovitni primorski ravnini (agrumi), ob vznožju Libanonskega gorovja; slikovita zgodovinska podoba starega mestnega jedra, muzej; trgovsko središče; tam se konča naftovod iz Iraka (Kirkūk), rafinerija nafte; tobačna, tekstilna in usnjarska industrija, proizvodnja mila.
Zgodovina: 1109 so mesto zavzeli križarji (sedež grofije); 1289 so ga osvojili mameluki; 1516–1918 v turškem cesarstvu.
Sorodna gesla: Bejrut | Kirkūk3. Tripolis, grško Trípoli [trípoli], mesto v Grčiji, glavno mesto okrožja Arkadija, v vzpetem svetu sredi Peloponeza, 22.000 preb.; sedež arhiepiskopije; tekstilna industrija.
Dostopnost