Janomamijci (Janoami), indijansko ljudstvo z gorovja Parima in bližnjih območij v Gvajani, na venezuelsko-brazilski meji; ok. 20.000 pripadnikov, ne poznajo družbenih plasti in so jezikovno izolirani. V stik z belci so prišli šele v drugi polovici 20. st., sprva z misijonarji, potem z agresivnimi iskalci zlata v Braziliji, ki jih nevarno ogrožajo. Gospodarstvo: lov, nabiralništvo, poljedelstvo (najpomembnejša hrana banane). Janomamijske vasi so v obliki sklenjenega in strnjenega obroča koč, ki je zaradi pogostih medsebojnih sporov hkrati utrdba. Na odprtem dvorišču v notranjosti obroča potekajo skrajno dramatični obredi verske ali družbeno pomembne vsebine. Mnogi odrasli moški si v nosno sluznico vpihavajo mamila in izvajajo šamanistične obrede (šamanstvo). Število duhov zaščitnikov, ki si jih ob tem pridobijo, vpliva na njihov družbeni ugled.
Dostopnost