sedimentacija [latinsko sedimentum, ‘usedek’, iz sedere, ‘sedeti’], 1. splošno:usedanje, sesedanje (npr. trdnih snovi v tekočini).
Sorodna gesla: obarjanje2. tehnika:postopek ločevanja oz. odstranjevanja drobnih, dobro razmešanih (suspendiranih) trdnih delcev iz mirujoče tekočine. Temelji na razliki težne sile, ki delce z večjo gostoto močneje privlači, zato hitreje padajo proti dnu usedovalne posode. Za pospeševanje procesa suspenziji dodajo flokulatorje; ti se sprimejo z izločevano snovjo, ji povečajo maso in hitrost izločanja. – Podoben postopek je centrifugiranje, kjer na delce v vrteči se tekočini učinkuje centrifugalna sila.
Sorodna gesla: usedanje | zrnatost3. geologija:odlaganje kamninskega materiala, posebej pri tvorbi sedimentnih kamnin. Po načinu transporta ali po območju, kjer se material odlaga, razlikujemo eolske (nanašajo se z vetrom), fluvialne (naplavljene), glacialne (ledeniški transport), limnične (jezerske usedline) in morske sedimente (odloženi v morju).