• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Mongolija (uradno ime Mongġol Ulus, Republika Mongolija), država v srednji Aziji, med Kitajsko in Rusijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 6 do 8 ur, poletni čas
površina 1,566.500 km2, S–J 1250 km, V–Z 2400 km
prebivalstvo 2,6 mln., 2 preb./km2, letna rast 2,5 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto Ulan Bator, 760.000 preb., 1350 m nad morjem, v visokogorski dolini na južni strani sredogorja Hentej, na severu države
upravna razdelitev 21 provinc in okrožje glavnega mesta
članstvo v organizacijah OZN (od 1961), Načrt iz Kolomba
uradni jezik mongolski; v zahodni provinci Bajan–Ulegei je kot uradni jezik dovoljen tudi kazaški
denarna enota togrog/tugrik (oznaka MNT)


Naravne razmere
Mongolija je stepska in puščavska pokrajina, povprečno 1500 m nad morjem. V zahodnem in srednjem delu so visoka pogorja, Mongolski Altaj (do 4362 m), Gobijski Altaj in gorovje Hangaj; vmes so obsežne kotline s slanimi jezeri brez odtoka ali slanimi močvirji; na V je rahlo valovita planotasta pokrajina (800–1000 m), na J široka suha kotlina puščave Gobi. Prevladuje izrazito celinsko podnebje z mrzlimi, suhimi zimami in malo snega (povprečna temperatura –30 °C) in toplimi, kratkimi poletji (15–22 °C). Količina padavin se od S (na leto povprečno 400 mm) proti J (100 mm) zmanjšuje. Na S prevladujejo gorski iglasti gozdovi, proti J prehajajo v stepe; puščava Gobi je brez rastja.

Prebivalstvo
Največja etnična skupina so Mongoli (več kot 85 %); poleg njih Kazahi in drugi turški narodi ter ruska in kitajska manjšina. Več kot polovica prebivalcev živi v redkih mestih, drugi so razkropljeni po državi, deloma kot nomadski živinorejci. Lamaistični budizem, ki je v Mongoliji prevladoval, je komunistična oblast prepovedala; od 1992 spet velja svoboda veroizpovedi. Šolanje je obvezno. Poleg univerze v Ulan Batorju (ustanovljena 1942) še sedem visokih šol.

Državna ureditev
Večstrankarski sistem so vzpostavili 1990, potem ko je Mongolska revolucionarna ljudska stranka izgubila s staro ustavo zagotovljeno oblast. Februarja 1992 so sprejeli novo ustavo. Enodomni parlament je zamenjal starega dvodomnega. V velikem narodnem huralu je 76 poslancev, ki so po kombiniranem večinskem in proporcialnem volilnem sistemu izvoljeni za štiri leta.

Gospodarstvo
Glavna gospodarska veja je zadružno organizirana živinoreja (ovce, koze, govedo, konji, kamele). Na državnih posestvih v bližini mest pridelujejo žito in zelenjavo. Šele v zadnjem času pospešujejo rudarstvo; poleg bakra in molibdena imajo tudi nekaj rjavega in črnega premoga, zlata, železa, svinca in cinka. Industrija je predvsem predelovalna (živinorejske surovine, rude), njeni proizvodi sestavljajo tudi večji del izvoza. Glavna trgovinska partnerica je Rusija. Promet poteka predvsem po železnici, ki je povezana s transsibirsko in s kitajskim železniškim omrežjem. Pomembna postajata tudi cestni in zračni promet. Mednarodno letališče je v Ulan Batorju. Mongolija je od 1997 članica Svetovne trgovinske organizacija.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 1,1 mlr. USD, 430 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 32 %, industrija 30 %, storitvene dejavnosti 38 %
uvoz (2000) 614,5 mln. USD
izvoz (2000) 466,1 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 760 mln. USD


Zgodovina
Po padcu kitajske dinastije Čing se je Zunanja Mongolija razglasila za neodvisno; 1921 vdor Rdeče armade; 1924 je Mongolska revolucionarna ljudska stranka (komunistična stranka) razglasila Ljudsko republiko Mongolijo, 1946 sta jo priznali Kitajska in ZSSR. 1966 se je vključila v varnostni sistem ZSSR. V skladu s političnimi spremembami v Varšavski zvezi so 1990 uvedli večstrankarski sistem in razglasili republiko Mongolijo. Po parlamentarnih volitvah 29.7.1990 je Mongolska revolucionarna ljudska stranka oblikovala koalicijo s tremi opozicijskimi strankami. 12.2.1992 so razglasili novo ustavo, ki je opredelila Mongolijo kot demokratično pravno državo s sistemom tržnega gospodarstva. Konec planskega gospodarstva je sicer prinesel kulturni razcvet, vendar tudi zmedo v gospodarstvu. Na volitvah 28.6.1992 je zmagala vladajoča Mongolska revolucionarna ljudska stranka, na prvih neposrednih predsedniških volitvah pa P. Očirbat, ki je na mestu predsednika 1990 zamenjal Š. Batmunha. Na volitvah 30.6.1996 si je več kot polovico sedežev v parlamentu zagotovila koalicija Demokratične zveze, zagovornica hitrejših reform v državi. Nova vlada se je odločno lotila gospodarske prenove in se začela odpirati Japonski, Ameriki in Evropi. Toda zaradi nezaposelnosti in inflacije je priljubljenost vlade in predsednika države precej upadla. Na predsedniških volitvah maja 1997 je Očirbata, kandidata koalicije Demokratične zveze, premagal Natsagijn Bagabandi, kandidat Mongolske revolucionarne ljudske stranke (nekdanji komunisti). Ponovno je bil izvoljen maja 2001. Ista stranka je dobila 95 % glasov na parlamentarnih volitvah 2004, premier pa je postal Nambar Enkhabajar.

Sorodna gesla: Batmunh, Šambin | Gobi | Mongolija | Očirbat, Punsalmagijn | Ulan Bator


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek