metan (pogovorno jamski plin ali močvirski plin), bioplin, CH4, nestrupen plin brez barve in vonja; najenostavnejša organska spojina, ki zgori z modrikastim plamenom v ogljikov dioksid in vodo; zmes s kisikom ali 6–15 vol. % zraka je eksplozivna. Metan je v zemeljskem plinu (80–90 %), kot spremljajoči plin v naftnih virih (npr. Baku), v svetilnem plinu (ok. 30 %) in v jamskem plinu med plastmi premoga. Nastaja v gniliščih iz celuloze, v močvirjih brez pristopa zraka (pooglenitev). Tehnično ga pridobivajo s suho destilacijo premoga (destilacija) in pri krekiranju ogljikovodikov (krekiranje), pri bakterijski razgradnji blata iz čistilnih naprav, gnoja ter rastlinskih odpadkov, bogatih s celulozo. Metan je osnovna spojina acikličnih ogljikovodikov (homologne vrste). Uporablja se pri pripravi vrste kemijskih spojin, predvsem acetilena, kot grelni in pogonski plin. Metan je 1667 odkril von Shirley.

Sorodna gesla: acetilen | aciklične spojine | alkani | alkilna skupina | bioplin | čistilna naprava | destilacija | diklorometan | etan | hidridi | homologne vrste | jamski plin | jodoform | kanalski plin | krekiranje | metanogene bakterije | mulj | nitrometan | ogljikov monoksid | ogljikovodiki | pooglenitev | svetilni plin | tetrakloroogljik | treskavec | utekočinjen zemeljski plin | zemeljski plin


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek