Britanska skupnost narodov (Commonwealth of Nations, British Commonwealth), z westminstrskim statutom 1931 državnopravno potrjena skupnost Velike Britanije in britanskih čezmorskih ozemelj (vključno z Avstralijo, Kanado in Novo Zelandijo); Irska je 1948 izstopila. Poleg omenjenih so danes članice naslednje neodvisne države: Antigva in Barbuda (od 1981), Bahami (od 1973), Bangladeš (od 1972), Barbados (od 1966), Belize (od 1981), Bocvana (od 1966), Brunej (od 1984), Ciper (od 1961), Dominika (od 1978), Fidži (od 1970; 1989–97 izstopil, 2000–01 izključen), Gambija (od 1965), Gana (od 1957), Grenada (od 1974), Gvajana (od 1966), Indija (od 1947), Jamajka (od 1962), Južna Afrika (od 1961, toda ni vstopila vse do 1994), Kamerun (od 1995), Kenija (od 1963), Kiribati (od 1979), Lesoto (od 1966), Malavi (od 1964), Maldivi (od 1982), Malezija (od 1957), Malta (od 1964), Mauritius (od 1968), Mozambik (od 1995), Nauru (od 1968), Nigerija (od 1960; 1995–99 izključena), Pakistan (od 1947; 1972–89 izstopil, 1999–2004 izključen), Papua Nova Gvineja (od 1975), Saint Lucia (od 1979), Saint Kitts in Nevis (od 1983), Saint Vincent in Grenadine (od 1979), Salomonovi otoki (od 1978), Samoa (od 1970), Sejšeli (od 1976), Sierra Leone (od 1961), Singapur (od 1965), Svazi (od 1968), Šrilanka (od 1948), Tanzanija (od 1961), Tonga (od 1970), Trinidad in Tobago (od 1962), Tuvalu (od 1978), Uganda (od 1962), Vanuatu (od 1980), Zambija (od 1964), Zimbabve (od 1980; 2002 izključen, 2003 izstopil). Kraljica Velike Britanije je simbolna vladarica skupnosti. Carinske in denarne unije ni, tudi neposredno pridobljenega državljanstva ne; vsak je državljan svoje države, vendar je v vseh delih Britanske skupnosti narodov obravnavan kot domačin. Od 1965 v Londonu deluje generalni sekretariat. V okviru Britanske skupnosti narodov zastopajo države visoki komisarji.
Dostopnost