Termania - Veliki splošni leksikon

Kongo Brazzaville (uradno ime République du Congo, Republika Kongo), država v z. delu ekvatorialne Afrike, na JZ meji na Atlantski ocean (Gvinejska obala).

časovni pas	srednjeevropski čas
površina	342.000 km2, JZ–SV 1200 km
prebivalstvo	2,9 mln., 21 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 51 let
glavno mesto	Brazzaville, 856.000 preb., 355 m nad morjem, ob reki Kongo, ki je tam zelo široka
upravna razdelitev	9 regij in 4 mestna območja
članstvo v organizacijah	OZN (od 1960), Francoska skupnost, AU, UDEAC, AKP
uradni jezik	francoski; pogovorni jezik različni bantujski jeziki
denarna enota	frank CFA/BEAC (oznaka XAF)

Naravne razmere
Država obsega ob obali ozek ravninski pas, ki proti notranjosti preide v Gvinejsko hribovje (Batéke, 1040 m nad morjem); na SV se spušča v Kongovsko kotlino (350 m nad morjem). Reka Kongo s številnimi pritoki (Ubangi, Sangha idr.) ustvarja obsežno zamočvirjeno območje. Ekvatorialno podnebje, dve deževni dobi (do 1900 mm padavin na leto), manjša temperaturna nihanja (povprečna mesečna temperatura 22–27 °C). V vlažni in vroči Kongovski kotlini prevladuje tropski deževni gozd; pokriva še približno polovico države. Višje ležeči deli in obalno območje so vlažna savana.

Prebivalstvo
Prebivalstvo večinoma sestavljajo bantujska ljudstva (Kongi, Tekejci idr.); zaledje je skoraj neposeljeno; tu živijo le nomadska sudanska ljudstva in pigmejci. Evropejcev je pribl. 10.000 (večinoma Francozi). Zaradi nezadržnega bega z dežele že ok. 40 % ljudi živi v mestih (predvsem v obeh središčih Brazzaville in Pointe-Noire). 40 % prebivalcev je kristjanov (večinoma katoličani), približno polovica pa je pripadnikov naravnih verstev. Z vlaganji v razvoj šolskega sistema se je število nepismenih zmanjšalo na 37 %; univerza je v Brazzavillu (od 1972).

Državna ureditev
Do 1991 je imela vodilno vlogo edina stranka v državi, Kongovska stranka dela (PCT); predsednik CK (za pet let ga je izvolil kongres stranke) je bil hkrati tudi predsednik republike. Zakonodajno telo je bila narodna skupščina s 153 poslanci (izvoljenimi za pet let po enotnih listah). 1991 se je začel proces demokratizacije; po referendumu marca 1992 sta bila uvedena večstrankarski sistem in dvodomni parlament: narodna skupščina s 125 in senat s 75 člani. Volitve vsakih pet oz. šest let. Po ustavnih spremembah 2002 je predsednik dobil večja pooblastila; hkrati je tudi premier.

Gospodarstvo
S kmetijstvom se ukvarja 60 % prebivalcev; pridelujejo predvsem živila za domače potrebe (maniok, banane) in za izvoz (kakav, kava, sladkorni trst, oljnice in začimbe). Živinoreja (govedo, prašiči, ovce, koze, perutnina) se počasi razvija; z ribolovom le delno pokrijejo domače potrebe, potreben je uvoz. Kot podlaga za pomoč Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke je bil 1989 izdelan program za povečanje konkurenčnosti; zahteval je privatizacijo, odpustitev državnih uslužbencev in povečanje cen kmetijskih izdelkov. Sanacija ni bila izvedljiva. Svetovna banka je zato umaknila podporo. Razvite so predvsem živilska, lesnopredelovalna, kemijska in tekstilna industrija ter industrija gradbenih materialov in poživil. Pomembna prometna povezava je železniška proga od pristanišča Ponte-Noire do Brazzavilla. Pomemben je rečni promet na rekah Kongo in Ubangi, predvsem za promet proti Srednjeafriški republiki. Mednarodni letališči sta v Brazzavillu in Pointe-Noiru.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	5,0 mlr. USD, 100 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena)	kmetijstvo 54 %, industrija 9 %, storitvene dejavnosti 37 %
uvoz (2001, ocena)	1,024 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	750 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	12,9 mlr. USD

Zgodovina
V 15. st. so bantujska ljudstva na območju rek Kongo in Ubangi ustanovili kraljevino Kongo; 1880 konec francoskega protektorata; 1891 je Kongo Brazzaville postal francoska kolonija; 1910 se je kot Srednji Kongo skupaj z Gabonom, Ubangi Šarijem in Čadom združil v federacijo Francoska Ekvatorialna Afrika; od 1946 so državo upravljali Francozi kot čezmorsko ozemlje; 1958 vključitev avtonomne republike Kongo v Francosko skupnost; 1960 neodvisnost republike Kongo Brazzaville; 1969 ustanovitev edine stranke, Kongovske stranke dela (PCT); 1970 razglasitev Ljudske republike Kongo. Po zlomu ZSSR se je tudi v Kongu Brazzavillu začel težaven proces demokratizacije. Novi zakon o volitvah in nova ustava, sprejeta na referendumu 15.3.1992, sta zagotovila možnosti za svobodne volitve (junij/julij 1992). Na predsedniških volitvah 16.8.1992 je zmagal P. Lissouba. Po izglasovanju nezaupnice manjšinski vladi Panafriške unije za socialni razvoj (UPADS) je predsednik razpustil parlament. Na novih volitvah 2.5.1993 je dosedanja vlada dobila absolutno večino.
1997 so izbruhnili spopadi med vladnimi enotami in enotami upornikov pod vodstvom generala Denisa Sassoa Nguessa. S pomočjo Angole so uporniki zmagali in Sassoe Nguess se je oktobra 1997 razglasil za predsednika. Spor z opozicijo, ki mu je sledil oborožen upor, je rešil z mirovnim sporazumom 1999; 2002 pa je zmagal na predsedniških volitvah.

Sorodna gesla: Brazzaville | ekvatorialna Afrika | Francoska Ekvatorialna Afrika | Francoska skupnost | Gvinejska obala | Kongo | Kongo Brazzaville | Lissouba, Pascal

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek