italijanska vinorodna območja in vina, zgodovinsko ni povsem jasno, kdaj so ljudstva Apeninskega polotoka začela kultivirati trto: ali že Etruščani ali Feničani ali Grki. Vemo, da je Romulov naslednik v 7. st. pr. n. š. uzakonil uporabo vina kot pijače, namenjene kultu božanstev. Rimski pisci so nam pustili mnoge zapise o vinih. Dolgo so Rimljani zmerno uživali vino. Šele na višku rimskega cesarstva je številna praznovanja spremljalo tudi obilno uživanje vina. Vinogradi na Apeninskem polotoku niso bili dovolj, zato so vinsko trto širili v osvojenih deželah. V Rim so prihajala vina iz s. Afrike, Španije, Galije, Panonije ipd. K širjenju vinogradništva je pripomogel tudi razmah krščanstva od 4. st. n. š. Nato so se ves čas menjavala boljša in slabša obdobja. Po drugi svetovni vojni je doživelo velik vzpon, ko se je pridelava skoraj podvojila. Po 1970 se začenjajo težave zaradi zmanjševanja porabe v vinogradniških državah, zato je prišlo do zmanjševanja skupnih površin, toda hkrati do izboljšanja kakovosti, spremembe sortimenta, širše in pestrejše ponudbe ipd. Italija je prvi pridelovalec grozdja na svetu, po površinah je druga. 2001 so na 908.000 ha pridelali 79,350.000 dt grozdja in 51,300.000 hl vina. Izvoz je zelo močan, saj so 2001 izvozili 17,400.000 hl vina in se količinsko uvrstili na prvo mesto. Uvoz je 2001 dosegel 15,400.000 hl vina, poraba pa je 51,7 l na prebivalca. Sortiment zajema poleg domačih sort še trte po izvoru iz Francije in nekatere iz Nemčije. Rdeče sorte: barbera, nebbiolo (barbaresco, barolo), sangiovese, dolcetto, grignolino, corvina, cabernet franc, lambrusco; bele sorte: trebianno, verdiccio, malvasia, cortese, garganega idr. Vina so po kakovosti razdeljena v 1. namizna in 2. kakovostna vina, proizvedena na določenih območjih. 1. Vino da tavola (italiano), vino IGT (Indicazione geografica tipica); 2. VQPRD: vino DOC (Denominazione d'origine controllata), vino DOCG (Denominazione d'origine controllata e garantita). Kakovostna vina z zaščito porekla dosegajo 15–25 % vse pridelave. Najpomembnejša območja in vina DOC in DOCG: Piemont: barolo, labrusco, Asti (Asti spumante); Lombardija: franciacorta, oltrepo pavese; Benečija: valpolicella, soave, bardolino; Furlanija-Julijska krajina: Colli Orientalli dei Friulli z navedbo sorte, Collio (Brda), Isonzo (Soča), Carso (Kras); Emilija-Romanja: Lambrusco (di Romagna), Sangiovese di Romagna; Zgornje Poadižje–Južna Tirolska: Alto Adige (Südtirol) z navedbo sort; Caldaro: Trentino – z navedbo sorte; Toskana: chianti, Brunello di Montalcino; Lacij: Est-est-est, Frascati; Kampanija: aglianico, Lacrimae Christi, Carpi; Sicilija: Faro, Etna; Sardinija: Vernaccia di Oristano, Muscato di Cagliari Med pomembna posebna vina sodijo marsala na Siciliji ter amarone in passito (vino osušenega grozdja). Najbolj znana peneča se vina (Asti spumante) so iz okolice kraja Asti (Moscato d'Asti spumante).
Dostopnost