sinkretizem [grško],
1. religija: označitev za stapljanje različnih religioznih tradicij, kultov ali fenomenov. Besedo sinkretizem je v tej zvezi prvi uporabil Erazem Rotterdamski; izpeljal jo je iz grškega synkerannymi [‘pomešati’]. Sicer se je prvič pojavila pri Plutarhu, pri katerem je označevala ustanovitev zveze med seboj sprtih kretskih mest, potem ko jim je začela groziti skupna nevarnost.

Sorodna gesla: Erazem Rotterdamski | rimska religija
2. jezikoslovje: sklonski sinkretizem, pojav, da kak sklon izraža pomen več nekdanjih sklonov. Pridevnika sinkretičen in sinkretističen.

Sorodna gesla: sklon


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek