ravnotežni čut (statični čut, težnostni čut), sposobnost zaznavanja težnosti s posebnimi čutnimi organi in izkoriščanje teh zaznav za orientiranje v prostoru. Pri večini živali so organi za ravnotežje mehurčki, napolnjeni s tekočino (statociste); v njih so blazinice čutnic z dlakastimi izrastki. Na izrastke z razl. strižno silo (glede na lego telesa) deluje drobno peščeno zrno (statolit, otolit). Število statocist v telesu je različno. Eno imajo rebrače (na aboralnem, tj. od ust nasprotnem koncu telesa), dve potočni raki (pri dnu obeh prvih tipalk), več trdoživnjaki in klobučnjaki (na robu klobuka). Pri človeku je organ za ravnotežje v kožnatem labirintu notranjega ušesa. Trije polkrožni kanali, razporejeni trem prostorskim smerem gibanja ustrezno, zaznajo spremembo smeri. Za orientiranje v prostoru je potreben še vid.
Dostopnost