Krško, mesto v Sloveniji, na obeh bregovih Save, ki priteče iz dolge doline v Posavskem hribovju oz. med Krškim gričevjem na J in Senovskim podoljem na S, na J Krško polje, 155–250 m nad morjem, 6994 preb.; gospodarsko, zaposlitveno, upravno, oskrbovalno, izobraževalno, kulturno središče spodnjega Posavja. V osredju urbanistično pomemben kapucinski samostan (1640–44), samostansko cerkev Brezmadežne (1718 prezidana) je poslikal J. Gosar mlajši (1897); poznobaročno podružnično špitalsko cerkev naj bi bil zgradil J. N. Fuchs (1776/77); župnijska cerkev Janeza Evangelista (1582, 1894 prezidana v neoromanskem slogu) ima opremo iz 19. st.; podružnična cerkev sv. Rozalije (1647) nad mestom ima poslikan kasetirani strop, delo J. Soharja (1666); na Trški gori na mestu pogorele starejše cerkve monumentalna cerkev sv. Jožefa (1705), marmorni veliki oltar je slogovno soroden delom iz delavnice L. Misleja, oltar sv. Fabijana, Boštjana in Roka, prenesen iz župnijske cerkve v Leskovcu, je nastal v Ferfillovi rezbarski delavnici, Marijin oltar (18. st.). Pred hišo J. V. Valvasorja spomenik, ki ga je zasnoval V. Štoviček (1966). Poselitev že v rimski dobi, Krško prvič omenjeno 895, od 1477 mestne pravice. Industrija po 1937 (tovarna papirja), zdaj živilska, kovinskopredelovalna, tekstilna, lesna, elektroindustrija, tovarna gradbenega materiala. Jv. od mesta, nad poplavno ravnino Vrbina, edina slovenska jedrska elektrarna (Nuklearna elektrarna Krško).
Dostopnost