• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran
Burundi (uradno ime Republika y'Uburundi [rundsko], République du Burundi [francosko], Republika Burundi), majhna celinska država v ekvatorialni Afriki; meji s Kongom Kinšaso, Ruando in Tanzanijo.

časovni pas srednjeevropski čas + 1 ura
površina 27.834 km2, S–J 220 km, V–Z 180 km
prebivalstvo 6,5 mln., 233 preb./km2, letna rast 3,0 %, življenjska doba 50 let
glavno mesto Bujumbura, 319.000 preb., 775 m nad morjem, na Z države, ob Tanganjiškem jezeru
upravna razdelitev 15 provinc, imenovanih po središčih
članstvo v organizacijah OZN (od 1962), AU, AKP
uradni jezik rundski in francoski (govori ga le 6 % ljudi); regionalno je kot trgovski jezik razširjen tudi svahilski
denarna enota amafranga/frank (oznaka BIF)


Naravne razmere
Burundi je ena najmanjših afriških držav. Leži med kotlino Unyamwezi (Tanzanija) na SV, na dnu katere je Viktorijino jezero, in Tanganjiškim jezerom na JZ, torej na območju Vzhodnoafriškega tektonskega jarka. Deželo prepredajo deloma močno razčlenjene planote, visoke 1400–1800 m. Proti Z se polagoma, deloma pa tudi stopnjasto vzpenjajo do višine prek 2700 m. To (vzhodno) robno gorovje Srednjeafriškega tektonskega jarka, ki je tudi razvodnica med Kongom in Nilom, se strmo spušča proti Tanganjiškemu jezeru, ki leži na dnu tektonskega jarka. Podnebje je tropsko z dvema deževnima dobama v obdobju sonca v zenitu (marec–maj, september–december). Kljub legi v bližini ekvatorja so temperature zaradi razmeroma visoke lege precej nizke (17–21 °C). Povprečno pade ok. 1000 mm padavin na leto, na v. pobočjih gorovja tudi 1300–1500 mm. Na dnu tektonskega jarka ob Tanganjiškem jezeru je razmeroma vroče (povprečna letna temperatura 24 °C), padavin pa je manj, le ok. 800 mm. V deževni dobi je zračna vlaga visoka. Na višjih območjih je vlažna, na nižjih, na dnu jarka, pa sušna savana. Na v. pobočjih gora so tropski višinski gozdovi, ponekod pa tudi tropski gorski gozdovi. Tam živijo leopardi, levi, pavijani, zebre in razl. antilope. V rekah, bogatih z ribami, živijo tudi krokodili in nilski konji.

Prebivalstvo
Največja skupina, 85–87 %, so Hutujci (Bahutujci, tudi Barundijci), 12–14 % prebivalcev sestavljajo Tutsijci (Vatusijci), preostanek pa Tvajci iz skupine pigmejcev, nomadsko pleme, ki se preživlja predvsem z lovom. V državi živi tudi nekaj tisoč Evropejcev in Azijcev. Manjšinski Tutsijci imajo že stoletja politično in gospodarsko premoč nad večinskimi Hutujci, zato sta plemeni v nenehnih sporih. Ti so dosegli vrhunec 1994 v pravi državljanski vojni. Takrat so mnogi Hutujci pobegnili v sosednji državi, v Kongo Kinšaso in Ruando, vendar pa so se 1994 tam razvneli še hujši etnični spopadi. Številni moški iz Burundija delajo kot sezonski delavci v sosednjih državah (Tanzanija, Ruanda). Urbanizacija v Burundiju je šibka in še vedno več kot 90 % prebivalcev živi v podeželskih naseljih. Štiri petine ljudi je kristjanov (večidel katolikov), večina preostalih goji naravne vere, nekaj pa je tudi muslimanov. Izobraževalni sistem deloma sloni na dejavnosti krščanskih misijonov. Čeprav je uradno uvedena splošna šolska obveznost, sta še vedno dve tretjini odraslega prebivalstva nepismeni. Univerza je od 1973 v glavnem mestu Bujumbura.

Državna ureditev
Od 1966 je Burundi predsedniška republika. Marca 1992 so v državi z referendumom sprejeli novo ustavo in uvedli večstrankarski sistem. Nove stranke so pridobivale člane na temeljih etnične, regionalne in verske pripadnosti, vendar pozneje strankam niso dovolili sodelovati na volitvah. Po ustavi je vodja države predsednik, izvoljen na neposrednih volitvah. Izvoljen je za pet let. Po reorganizaciji vlade so bili do državnega udara oktobra 1993 v vladi Hutujci prvič v večini. Po državnem udaru 1987 je bil parlament razpuščen in ga doslej še niso obnovili.

Gospodarstvo
Najpomembnejša gospodarska panoga v tej majhni afriški državi, ki sodi med najrevnejše na svetu, je še vedno kmetijstvo. Na majhnih in razdrobljenih kmetijah dela več kot 80 % aktivnega prebivalstva. Za svoje potrebe pridelujejo predvsem stročnice, maniok, batato, krompir, koruzo, proso, arašide in banane (mdr. za izdelavo piva). Zaradi goste naseljenosti pridelajo premalo hrane, tako da jo je treba uvažati. Zaradi vse večje potrebe po kurjavi in kmetijskih zemljiščih so predvsem na območju Tutsijcev, ki se ukvarjajo sicer z živinorejo, posekali zelo veliko gozdov, tako da je bila posledica večja erozija prsti. Ta je tako napredovala, da bi jo lahko ustavila le načrtna pogozdovanja, vendar pa v tako negotovih razmerah v državi za to ni nobenih možnosti. Najpomembnejši izvozni izdelek je kava (do 80 % zaslužka z izvozom). Pridelujejo jo tako na majhnih kmetijah kot v velikih nasadih. Od kmetijskih pridelkov izvažajo še čaj, bombaž in skorjo kininovca. Na gorskih pašnikih se ukvarjajo z ekstenzivno živinorejo (govedo, ovce, koze). V Tanganjiškem jezeru je pomemben ribolov. Država ima tudi nahajališča fosfatov, nikljeve, vanadijeve, kobaltove, uranove, bakrove, kositrove in zlate rude, vendar je izkoriščanje še skromno. Vso potrebno nafto mora država uvoziti. Več kot 90 % potrebne električne energije zagotavlja hidroelektrarna na reki Ruzizi (na meji s Kongom Kinšaso). Za potrebe notranjega tržišča delujejo preproste tovarnice za izdelavo oblačil, čevljev in izdelkov za splošno porabo ter majhne cementarne in opekarne. Cestno omrežje v državi je primerno le ponekod, železnice pa ni nobene. Izvoz in uvoz potekata prek pristanišča Bujumbura ob Tanganjiškem jezeru. To je namreč povezano s pristaniščem Kigoma v Tanzaniji, od tam pa je speljana železnica do Dar es Salaama ob Indijskem oceanu. Druga prometna pot (cestna in železniška) vodi prek Kigalija v Ruandi in Kampale v Ugandi do kenijskega pristanišča Mombasa. Edino mednarodno letališče v državi je v Bujumburi. Vloga turizma je še vedno neznatna.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 648 mln. USD, 100 USD na prebivalca
delež po panogah (2001, ocena) kmetijstvo 50 %, industrija 18 %, storitvene dejavnosti 32 %
uvoz (2001, ocena) 125 mln. USD
izvoz (2001, ocena) 24 mln. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena) 1,12 mlr. USD


Zgodovina
Ok. 1400 so vojaško organizirani Tutsijci uvedli absolutistično monarhijo s kraljem (mvamijem) na čelu. Druga ljudstva so imeli v fevdalnem podložništvu. Tega ni spremenila niti poznejša nemška in belgijska uprava. Od 1890 je Burundi skupaj s sosednjo Ruando sodil k Nemški Vzhodni Afriki. Po 1923 je bila sklenjena zveza z Ruando, pozneje pa sta obe postali mandatni ozemlji OZN pod upravo Belgije (Ruanda-Urundi). Ta je imela upravo tudi v Kongu (Kinšasa). 1962 je postal Burundi neodvisna ustavna monarhija, v kateri je imel kralj veliko moč. Prevlada nad Hutujci je bila ublažena. Že med mandatom OZN so se uveljavile reforme (razdelitev in privatizacija prej izključno kraljevega premoženja v obliki zemlje in živine), zato se je začela pridelava povečevati. 1966 je vojska odstranila kralja in oklicala republiko. 1972 so izbruhnili vojaški spopadi med Tutsijci in Hutujci. Po vojaškem udaru 1976 je postal predsednik države Jean-Baptiste Bagaza, 1987 pa ga je z vojaškim udarom odstranil in nadomestil poveljnik P. Buyoya. Avgusta 1988 so novi spopadi med obema vodilnima plemenoma zahtevali več tisoč žrtev. Oktobra 1988 je bila imenovana vlada narodne sprave; v njej sta bili enakovredno zastopani obe sprti plemeni. Na predsedniških volitvah 1993 je bil Buyoya poražen v boju s predstavnikom Demokratične fronte Burundija Melchiorjem Ndadayem, pripadnikom Hutujcev. Že oktobra istega leta je bil izveden atentat, tako je skupaj s predsednikom Ruande izgubil življenje v letalski »nesreči«. To je pomenilo uvod v državljansko vojno. Prizadevanja nekdanjega ameriškega predsednika J. Carterja in nekdanjega tanzanijskega predsednika J. Nyerereja aprila 1996, da bi sprti strani začeli pogovore o premirju, niso obrodila sadov. Junija 1998 sta se glavni politični straniki, Hutujska Fronta za demokracijo v Burundiju (FRODEBU) in Tutsijska zveza za narodni napredek (UPRONA), dogovorili za sodelovanje pri oblikovanju prehodne vlade. Marca 2000 so s posredovanjem N. Mandele le dosegli mirovni sporazum tudi s hutujskimi uporniki, vendar do popolnega premirja še ni prišlo. 2001 sta bila dva poskusa prevrata proti Buyoyi, dokler se julija niso dogovorili o sestavi hutujsko-tutsijske vlade in menjavi predsednika na vsakih 18 mesecev. Buyoyo je marca 2003 zamenjal Hutujec Domitien Ndayizeye, podpredsednik pa je postal Tutsijec Alphonse Kadege. Pričakujejo, da se bo v državo kmalu vrnilo okoli pol milijona beguncev.

Sorodna gesla: Bujumbura | Buyoya, Pierre | Carter, Jimmy | Himi | Mandela, Nelson | Nemška Vzhodna Afrika | Nyerere, Julius | Ruanda | Vzhodnoafriški tektonski jarek


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek