visoka frekvenca (oznaka VF), 1. splošno:vsako nihanje s frekvenco med 10 kHz in 300 GHz; nihanja s frekvenco, višjo od 300 GHz, sodijo v območje najvišjih frekvenc.
Sorodna gesla: mikrovalovi2. elektrotehnika:elektromagnetna nihanja med 10 kHz in 300 GHz. Tokovi navedenih frekvenc (VF-tokovi) povzročajo v okolici svojih vodnikov hitre spremembe magnetnih in električnih polj (VF-polje), ki se širijo v prostor s svetlobno hitrostjo, tako da se znaten del nihalne energije prosto izseva (antena, elektromagnetno valovanje); ta pojav se izkorišča v celotni radijski tehniki. Prevodna ali neprevodna telesa v polju tuljave ali kondenzatorja s priključeno visoko frekvenco se segrejejo (visokofrekvenčno segrevanje in visokofrekvenčno varjenje). VF-tok povzroči v lastnem vodniku kožni pojav, zato se uporabljajo votli vodniki, v vzporednih bližnjih vodnikih pa t. i. bližinski (proximity) efekt, ki poveča ohmsko upornost. Visoka frekvenca se vsestransko uporablja v visokofrekvenčni tehniki. Visoka frekvenca se skoraj izključno proizvaja z elektronskimi nihajnimi vezji (oscilator).
Dostopnost