ikona [grško eikon, ‘slika’], 1. umetnost:nabožna tabelna slika pravoslavne Cerkve, povečini v kultni funkciji (ikonostas med verniki in oltarjem), predstavlja Kristusa, svetnike ali svetopisemske dogodke; pretežno slikana (pisana) z naravnimi barvami na les, redkeje v obliki lesenega, kamnitega ali kovinskega reliefa; čeprav sta tehnika slikanja in slog v veliki meri določena, je v posameznih šolah (smereh) vendarle opaziti značilne razlike. Slikarstvo ikon, ki verjetno izhaja iz slikanja egipčanskih mumijskih portretov, se je izoblikovalo v 6./7. st. v bizantinskem kulturnem krogu; umetniški vrhunec doseglo v 14./15. st. v Rusiji. Danes bolj ali manj le še serijska izdelava.