pozitivna teologija, teološka smer v protestantizmu 19. st., ki je v nasprotju z razumsko religijo in liberalno teologijo zagovarjala razodetje kot danost, ki jo je treba priznati brez kritičnega spraševanja.

Sorodna gesla: protestantizem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek