vžigalica, paličica iz lesa ali lepenke, prepojena s parafinom, ki se uporablja za netenje ognja. Na enem koncu ima glavo iz vžigalne snovi, ki navadno vsebuje antimonov sulfid, žveplo ali pirit kot gorivo ter kalijev klorat, ki vsebuje oksidant. Zmes je dovolj občutljiva, da se vžge že s trenjem na torni površini iz antimonovega sulfida, rdečega fosforja in steklenega prahu (varnostne vžigalice, švedske vžigalice). Izdelava vžigalic se začne z žaganjem olupljenih topolovih klad; nastanejo približno 3 m dolge in 2 mm debele plošče. Plošče strojno razsekajo do velikosti vžigalice, nato impregnirajo, sušijo, polirajo in zložijo. Poseben kompletirni stroj jih nato z enim koncem namoči v parafinsko kopel in potopi v vžigalno maso. Po sušenju jih vložijo v škatlice.