indijska glasba, zaznamovali so jo najrazličnejši vplivi, zato ni enotna in se razlikuje po pokrajinah; pozna predvsem pet- do sedemtonske lestvice, ki izhajajo iz tonskega obsega 22 intervalov (četrttonskih, netemperiranih, imenovani šruti) in so osnova za melodijske vzorce; za indijskega glasbenika je značilno enoglasno izvajanje teh melodijskih vzorcev ob spremljavi glasbil (narodno glasbilo je vina), ki jim dodajajo improvizirane okraske. Druga pomembna glasbila so sitar, tambura in sarangi (strunska), tabla ter flavte in oboe. Konec 60. let je indijska glasba po zaslugi G. Harrisona postala priljubljena tudi na Z (Ali Akbar Khan, R. Shankar).
Dostopnost